Sreda, 10. 9. 2025, 17.29
3 tedne, 3 dni
Benedejčič: Vse agresivnejša ruska drža
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,67
Veleposlanik Andrej Benedejčič, stalni predstavnik Slovenije pri Natu, poudarja, da je bila aktivacija četrtega člena sprejeta le osemkrat v zgodovini zavezništva. To po njegovih besedah kaže, da gre za redek in zelo resen ukrep.
Poljsko je ponoči pretresel množičen vdor ruskih brezpilotnih letalnikov v njihov zračni prostor. Po podatkih premierja Donalda Tuska so zaznali 19 vdorov, poljska vojska pa je sestrelila več dronov in našla tudi ostanke raket neznanega izvora. Incident, ki ga je Tusk označil za veliko provokacijo, je Poljsko spodbudil k zahtevi za aktivacijo četrtega člena Severnoatlantske pogodbe o nujnem posvetovanju. To je zelo redek in resen ukrep, ki ga je zavezništvo v svoji zgodovini uporabilo le osemkrat. Kaj pomeni za Poljsko, Nato in Evropo, je za naš medij pojasnil veleposlanik Andrej Benedejčič, stalni predstavnik Slovenije pri Natu.
Gre za pomemben korak, ki odpira razpravo znotraj Nata o odzivu na incident in njegovih posledicah za varnost Evrope.
Kaj v praksi pomeni aktivacija četrtega člena?
Po oceni Benedejčiča incident na Poljskem pomeni brezprecedenčno eskalacijo z ruske strani, ki zahteva jasen odziv zavezništva. Dodaja, da vse skupaj potrjuje vedno bolj agresivno rusko držo.
"Gre za medzavezniško srečanje na ravni Severnoatlantskega sveta, ki ga lahko zahteva katerakoli zaveznica, če ocenjuje, da so ogrožene njena celovitost, neodvisnost ali varnost. Zato se smatra za zelo resen ukrep, sledi mu lahko samo še aktivacija petega člena. V dosedanji zgodovini zavezništva je bil z današnjim zasedanjem četrti člen uporabljen šele osmič, nazadnje leta 2022 ob začetku ruske invazije na Ukrajino," pojasnjuje Benedejčič.
Poljska opozarja na resnost incidenta
"Poljska stran je na srečanju z zaveznicami dala jasno vedeti, kako resno obravnava ta incident. V luči podatkov gre dejansko za brezprecedenčno eskalacijo z ruske strani. Tudi če ni bila namerna, zahteva odziv. Dejstvo, da je do vsega prišlo le nekaj dni pred začetkom velike ruske vojaške vaje Zapad 2025, situacijo samo še dodatno zaostruje," je opozoril.
Kakšen signal pošilja to dejanje evropski in mednarodni javnosti?
Kot pojasnjuje Benedejčič, je razvoj dogodkov problematičen, ker vzbuja vtis o novem vzorcu obnašanja na ruski strani. "Če se ga namreč poveže s škodo, ki je bila nedavno povzročena pisarni Evropske komisije v Kijevu in nato še ukrajinski vladni palači, se ponuja zaključek o vse agresivnejši ruski drži. Zato bi bilo dobro, če bi Moskva ne le ponudila razlago za to, kar se je zgodilo, ampak tudi prenehala s poskusi, da z vse bolj masovnimi napadi brezpilotnikov zlomi ukrajinsko zračno obrambo, ker očitno to vodi do kolateralne škode celo na zavezniškem ozemlju in zelo resnih incidentov," je dejal. Ob tem je poudaril, da vse skupaj predvsem priča o tem, da sta potrebna čimprejšnje premirje in prekinitev spopadov.
Črnčec: Ruski droni so očitna provokacija in preizkus Nata
K pomembnosti incidenta je opozoril tudi varnostni strokovnjak dr. Damir Črnčec, ki je na družbenem omrežju zapisal, da so ruski droni "več kot očitna provokacija in preizkus trdnosti Nata". Spomnil je, da 5. člen – napad na eno članico je napad na vse – ostaja temelj zavezništva in je za manjše države, kot je Slovenija, ključnega pomena.
Črnčec je ocenil, da Rusija poleg vojaških aktivnosti uporablja predvsem hibridne pristope, ki bodo realnost še vrsto let. Pri tem je izpostavil zgodovinski spomin Poljske na več ruskih okupacij in zločinov, med katerimi je najbolj znan Katinski pokol. Dodal je, da je Rusija v Ukrajini strateško poražena in vse bolj obupana, saj se njena agresija ne obrača v njen prid. Po njegovih besedah ruska vojska sicer ne predstavlja resne grožnje poljski vojski ali zavezniškim silam, a provokacije in hibridne aktivnosti bodo ostale del evropske varnostne realnosti.
