Sobota, 26. 6. 2021, 22.24
3 leta, 5 mesecev
Anže Logar: Ko sem prišel na ministrstvo, so rekli, da so vedno delali tako. To sem takoj spremenil.
V prvem letu mandata je minister za zunanje zadeve Anže Logar kot zunanji minister opravil preko 85 srečanj v Sloveniji ali tujini, preko 50 video- in avdiokonferenc ter 24 uradnih telefonskih pogovorov. Logar je bil prvi slovenski zunanji minister po letu 2012, ki je obiskal Hrvaško, in prvi, ki je po letu 2007 na bilateralnem obisku gostil zunanjega ministra Italije. Kaj so vsa ta srečanja in pogovori prinesli? Z njim smo se pogovarjali tik pred slovenskim prevzemom vodenja Sveta EU.
V obeh vladah Janeza Janše je bil direktor urada vlade za komuniciranje, med predsedovanjem Slovenije Svetu EU pa je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. Bil je mestni svetnik v Ljubljani, na zadnjih volitvah je tudi kandidiral za župana Ljubljane. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v državnem zboru.
Ob sestavljanju 14. vlade ga je stranka SDS predlagala za ministra za zunanje zadeve. Med prioritete v svojem mandatu je med drugim uvrstil širitev diplomatske mreže po svetu, krepitev odnosov s sosednjo Hrvaško in uresničitev arbitražne razsodbe.
Je poročen in oče dveh deklic, rad ima šport, predvsem pohodništvo. Dvakrat je prehodil celotno Jakobovo pot Santiago de Compostela.
16. februarja 2007 mu je ob dnevu neodvisnosti tedanji litovski predsednik Valdas Adamkus podelil državno priznanje Life Saving Cross za zasluge pri reševanju državljana Republike Litve Mantvydasa Juozapavičiusa pred utopitvijo v enem od madžarskih jezer.
V politiki niste novinec, aktivni ste že več let, imate precej izkušenj. S kakšnimi pričakovanji ste prevzeli vodenje ministrstva za zunanje zadeve? So se pričakovanja uresničila?
Moje temeljno pričakovanje se je uresničilo, in sicer to, da bo težko. In zelo intenzivno. Je pa hkrati neizmeren izziv: voditi diplomacijo neposredno pred in med predsedovanjem Svetu Evropske unije. Tudi na splošno, geopolitika terja prilagoditev zunanje politike spremenjenim geostrateškim razmeram. Treba je bilo nadoknaditi zunanjepolitične zaostanke, medtem pa upravljati razmeroma velik aparat visoko usposobljenih, a hkrati specifičnih javnih uslužbencev.
Kakšno je vaše vodilo vodenja slovenske zunanje politike?
Aktivna diplomacija. Gremo naprej, ne ustavimo se, iščemo nove povezave, forume in forme sodelovanja. Predvsem pa stavim na osebni stik. Vodje diplomacij so prvi, velikokrat pa tudi ključni pogovorni kanal za izmenjavo stališč med državami, zato velja vlagati v medosebne odnose - spodbujati visoko frekvenco medsebojnih obiskov in graditi na njihovi pristnosti.
Kaj vam je v času, ko ste minister, uspelo spremeniti? Kaj želite spremeniti, morda doseči?
Predvsem sem spremenil sistem odločanja. Ko sem prišel na ministrstvo, sem nemudoma prejel na mizo v podpis nekatere odločitve, ki se mi niso zdele ravno v skladu z zdravim razumom. Pa sem povprašal, kdo je tako odločil in kako je lahko na mizi predlagana odločitev, ne da bi se predhodno o tem pogovorili v mojem kabinetu. Sporočeno mi je bilo, da se je vedno delalo tako. Da je "stroka" pripravila stališče, minister pa ga je potem zagovarjal na različnih forumih. Te vzorce smo obrnili v smer, ki omogoča učinkovito, samozavestno, predvsem pa ciljno usmerjeno zunanjo politiko.
Minister Logar na srečanju skupine C5 v Bratislavi.
Aktivni ste pri povezovanju. Govorim o pobudah, poleg Central 5 seveda tudi o MED7, kjer se omenja pridružitev. Zakaj tak poudarek? Kaj tovrstne pobude lahko dosežejo oziroma so dosegle?
Svet je postal policentričen. Če to želimo ali ne, multilateralizem izgublja osrediščenje na splošnih uzancah mednarodnega delovanja, pojavlja se vedno več mednarodnih forumov z večjim ali manjšim vplivnim območjem. Nepriznavanje tega dejstva vodi v irelevantnost ter samoumevnost države in njene zunanje politike, posledično postane nezanimiva za druge države. To pa bi bilo za Slovenijo zelo nevarno. Diplomacija mora biti vseskozi v pogonu, agilna, se udejanjati v različnih formatih, iskati nove alianse. Ali jih ustvarjati, če jih v danem trenutku ni na "diplomatskem" trgu. In to smo počeli zadnje poldrugo leto. Soustanovili smo neformalno skupino C5 petih srednjeevropskih držav. Naš glas je tako petkrat močnejši, ko spregovorimo v okviru Evropske unije ali na drugih mednarodnih platformah. Vložili smo diplomatske napore v priključitev k neformalni skupini sedmih sredozemskih držav MED7. Zato, da bomo za skupno mizo razpravljali o migrantskem vprašanju, se srečevali z diplomacijami severnoafriških držav in usklajevali stališča pred uradnimi zasedanji Evropske unije. V diplomaciji je tako kot v vsakdanjem življenju - svet gre naprej. Če stopicljaš na mestu, pravzaprav nazaduješ. Zato moraš kreniti, iskati nove priložnosti sodelovanja in najti poti, ki v mednarodnem okolju okrepijo sporočila, ključna z nacionalnega gledišča. Te poti pa se spreminjajo iz obdobja v obdobje. In to dinamiko sprememb je treba zajeti pri oblikovanju zunanjepolitičnih usmeritev.
Vrnitev Slovenije na diplomatski zemljevid je bila vaša ambiciozna obljuba ob prevzemu mandata. V tem času ste obiskali številne države, se srečali s številnimi ljudmi, med drugim ste po letu 2012 prvi obiskali Hrvaško, pravič po leti 2007 na bilateralnem obisku gostili italijanskega zunanjega ministra … Gre za dve sosednji državi. Kakšna so ta srečanja? Kakšni so po vašem mnenju odnosi s sosednjimi državami?
Odnosi s sosednjimi državami so na visoki ravni. To vam lahko potrdijo prav vsi slovenski veleposlaniki v sosednjih državah, pa so bili imenovani v času prejšnje vlade.
S sosedi velja imeti konstruktivne odnose. Čeprav imaš odprte zadeve, jih boš lažje rešil v dialogu kot v sovraštvu. S sosedi imamo po naravi zelo visoko blagovno in storitveno menjavo. Veliko našega gospodarstva je vezano na njih. Zaradi te intenzivnosti sodelovanja se je lažje lotiti tudi reševanja zatečenih problemov. V tem mandatu smo močno okrepili odnose s predstavniki slovenske narodnostne manjšine v Italiji in Avstriji, pa tudi z Dunajem in Rimom. S finančnega in simbolnega vidika so bili za manjšino doseženi pomembni premiki.
V družbi hrvaškega in italijanskega zunanjega ministra
Veliko potujete ter se srečujete s politiki na evropski in svetovni ravni. Kako vidijo Slovenijo? S kakšnimi odzivi glede dogajanja pri nas se najpogosteje srečujete?
Z zunanjimi ministri imam zelo odprt in prijateljski odnos. Med seboj se pogovarjamo o odprtih vprašanjih, skupnih interesih in pa predvsem o tem, kje bi lahko s skupnim angažmajem dosegli več.
Smo tik pred prevzemom predsedovanja Svetu EU. Je vse pripravljeno? Se pojavljajo kakšne težave?
Težave so vedno. In vedno bodo, tudi med predsedovanjem. A bomo zmogli.
Kakšni so odzivi drugih držav pred slovenskim predsedovanjem Svetu EU? Predvsem na očitke glede medijske svobode oziroma notranjepolitičnega dogajanja. Kako lahko opozicija KUL vpliva na uspešno predsedovanje?
Večina zunanjih ministrov je izkušenih politikov, zato razumejo, da tole gargamelovsko gromenje slovenske opozicije o Sloveniji kot o "črni piki" sredi Evropske unije kaže predvsem bolestno željo po vrnitvi na oblast. To so sicer sami izpustili iz rok.
Morate se tudi zavedati, da ta rompompom, ki ga zganjajo doma s pomočjo export-import člankov v tujih medijih, v tujini ne odmeva. Dogajanje pri nas je bolj nekakšno dogajanje "v domačem mehurčku". In ne pozabite, da imajo tuje države pri nas veleposlaništva, ki relativno dobro poznajo specifiko razmer v Sloveniji. Ne takoj, ampak po kakšnih dveh letih jim je bolj ali manj jasno.
Kakšne so prioritete predsedovanja?
Zelo na kratko: oblikovanje odporne, robustne in na krize pripravljene Evropske unije. V okviru tega pa poseben poudarek na oblikovanju zdravstvene unije in unije, ki bo znala poskrbeti za kibernetsko varnost.
Poleg tega bomo aktivno vodili odprt dialog z vsemi deležniki in državljani o prihodnosti Evrope. Povprašali jih bomo o predlogih in preverili njihova razmišljanja o konkretnih predlogih prihodnjega udejstvovanja Evropske unije.
Vodili bomo razpravo o vladavini prava, usklajevali stališča do direktive o digitalnem trgu in digitalnih storitvah, iskali kompromise o migracijah in azilu, poleg tega pa v Sloveniji organizirali vrhunsko srečanje na temo evropske perspektive Zahodnega Balkana.
Svetlana Tihanovska je pred kratkim obiskala Slovenijo in se v tem času srečala tudi z ministrom Logarjem.
V času predsedovanja bo Slovenija gostila tudi vrh EU-Vzhodno partnerstvo, na katerem naj bi bila tema tudi dogajanje v Belorusiji. Pred kratkim ste se spet srečali z belorusko opozicijsko voditeljico Svetlano Tihanovsko. Kaj lahko EU stori oziroma kako lahko pripomore k ureditvi razmer v tej državi? Kakšna je vaša izkušnja srečanja z opozicijsko voditeljico Tihanovsko?
V zvezi z Belorusijo je Evropska unija odigrala zelo odločno vlogo. Državni terorizem, ki si ga je privoščil beloruski predsednik Lukašenko s tem, ko je z vojaškimi lovci prizemljil evropsko potniško letalo, da je lahko aretiral svojega kritika, beloruskega novinarja v izgnanstvu, ni ostal brez odločnega odgovora. Ukrepi, kot so izogibanje beloruskemu zračnemu prostoru, predvsem pa širok nabor ciljanih sankcij skupaj s paketom pomoči demokratičnim silam v Belorusiji, bodo imeli svoje učinke. Tu je treba biti načelen, zato se je tudi Slovenija dodatno odzvala s tem, da je preklicala soglasje častnemu konzulatu Belorusije v Sloveniji. V zvezi s tem smo dobili tudi zahvalo demokratične opozicije okoli Svetlane Tihanovske.
Vlada je spremenila stopnjo zaupnosti v primeru Kučanovega non-paperja. Kako komentirate omenjeni dokument in dogajanje oziroma očitke o obstoju podobnih dokumentov v času vašega delovanja oziroma delovanja vlade Janeza Janše?
Vlada je na eni od zadnjih sej sprejela sklep, s katerim je dala podlago za umik stopnje zaupnosti z omenjenega dokumenta nekdanjega odposlanca Kučana. V tem gradivu je med sklepi tudi zelo jasna navedba, da ne vlada RS ne katerokoli drugo ministrstvo v mandatu te vlade ni pripravilo ali razširjalo kakršnegakoli uradnega ali neuradnega dokumenta v zvezi z BiH. Bolj jasne navedbe, da vlada nima nič z nekaterimi medijskimi spini, res ne more biti.
Kakšno je stališče Slovenije do Zahodnega Balkana? Kakšen napredek bi želeli doseči v času predsedovanja na tem področju?
Predvsem želimo poudariti strateško komponento širitve na Zahodni Balkan. Kajti to je regija znotraj Evropske unije. Vsebinsko gledano sploh ne gre za širitev, ampak zaokroženje evropske celine v smiselno geografsko celoto. Dejstvo je, da če Unija ne bo prisotna v tej regiji, bo nekdo drug. Ta pa ima najverjetneje drugačne cilje in ambicije kot EU. Če malce karikiram - najbrž tudi vi ne bi želeli, da vrt sredi hiše pristane v lastništvu nekoga tretjega, s katerim ne delite istih vrednot, drži?
Med številnimi srečanji v dobrem letu, odkar vodi ministrstvo, je bilo tudi srečanje z ruskim ministrom Sergejem Lavrovom.
Kakšna je prihodnost EU? Kako jo vi vidite?
Odvisno od nas. Smo del Evropske unije in lahko vplivamo na njeno prihodnost. Če jo bomo vseskozi slikali kot krivca za vse slabo, bodo njene zvezde počasi zbledele. Če pa bomo aktivno sodelovali v soodločanju, iskanju novih modelov ter dobrih praks v smeri dobrega kriznega upravljanja in iskanja skupnih stališč, bo Unija še naprej igrala pomembno vlogo v svetu. Iskreno si želim, da bi bilo tako.
Kakšni pa so odnosi z ZDA? Ob srečanju s sekretarjem ZDA za zunanje zadeve Mikom Pompeom pred letom in pol ste dejali, da so neizkoriščeni potenciali pri gospodarskem sodelovanju ter na področjih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, digitalizacije in umetne inteligence. Je vaša ocena zdaj že lahko drugačna?
Še vedno vztrajam pri teh besedah, zato zdaj delamo vse, kar je v naši moči, da izkoristimo potencial dobrih meddržavnih odnosov. To je bil tudi razlog, da smo tako aktivno iskali možnosti za sklenitev okvira, ki bi Sloveniji omogočil vzpostavitev formalne platforme za poglobitev sodelovanja. S sklenitvijo strateškega dialoga ob mojem obisku v Washingtonu novembra lani nam je uspelo vzpostaviti ta okvir, s čimer smo omogočili tesno sodelovanje na različnih ravneh obeh administracij na vseh relevantnih resorjih. Ravno v teh dneh je politični direktor zunanjega ministrstva na obisku pri svoji pandanki v Washingtonu.
"Smo del Evropske unije in lahko vplivamo na njeno prihodnost. Če jo bomo vseskozi slikali kot krivca za vse slabo, bodo njene zvezde počasi zbledele," je prepričan minister Logar.
Začetek predsedovanja sovpada z referendumom o zakonu o vodah. Minister Andrej Vizjak je prepričan, da je referendum slab za vode in za ljudi v Sloveniji, ki živijo ob vodah ali so kakorkoli z njimi povezani. Se strinjate z njim?
Mislite na kričanje opozicijskih predstavnikov o škodljivosti "Vizjakovega" zakona o vodah? Zanimivo, ko je župan Ljubljane Zoran Janković napeljeval kanalizacijo premera 1,2 metra čez osrednji ljubljanski vodonosnik, ki zagotavlja čisto vodo 150 tisoč Ljubljančanom, pa so bili tiho kot miške. Da ne omenim dejstva, da gre trasa kanala C0 čez potresno ogroženo območje. Ti "borci za pitno vodo" očitno prisegajo na dvojne standarde takrat, ko gre za njihove. Naj naprej kalibrirajo svoja stališča na "enaka merila za vse".
Kaj bi priporočali Slovencem: kam naj gredo letos na dopust?
Nekam tja, kjer se bodo sprostili in nalezli vedrine ter dobre volje, ki jih ne bo zapustila do naslednjega dopusta.
Glede na pester in zapolnjen urnik: kaj je tisto, kar vas sprošča? Kaj je tisto, kar radi počnete v prostem času?
Kaj rad počnem v prostem času? Nič. Samo uživam v brezdelju sončnega dne. Ko mi postane dolgčas od "niča", pa začnem delati vse tisto, kar običajno počnemo v prostem času.
70