Sobota, 1. 6. 2019, 12.04
5 let, 6 mesecev
Ali vam lahko dajo "pihati", tudi ko niste za volanom?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,63
15
Na cesti so pravila jasna: policija vam lahko merilnik ravni alkohola v krvi pomoli pod nos vsakič, ko vas ustavi, prav tako test ne uide, če ste bili kot voznik udeleženi v prometni nesreči. Kaj pa drugje?
Policisti vam kljub sumu na alkoholiziranost ne morejo odrediti testa zanjo, če niste bili udeleženi v nesreči oziroma ni bilo prijave. V kakšnem primeru lahko zahtevajo, da – kot radi rečemo – "pihate"?
Zadnji primer, ko je bilo zgoraj zastavljeno vprašanje zelo aktualno, je bilo v primeru zdaj že nekdanjega direktorja Agencije za varnost prometa (AVP) Igorja Velova.
Če bi nekdanji šef AVP Igor Velov poškodoval službeno vozilo in bi ga policisti pri tem ujeli, bi mu lahko takoj odredili test alkoholiziranosti. Tega bi lahko opravili tudi kasneje - Velov je vozilo parkiral pred pošto na obrobju Kranja in ga pustil tam, policija pa se je vpletla šele po prijavi anonimneža. Če bi se izkazalo, da je bil Velov udeležen v prometni nesreči, bi pihal.
Poškodovan službeni avtomobil Igorja Velova so policisti začeli preiskovati po anonimni prijavi.
A ker je policija ugotovila, da pri poškodbi vozila ni šlo za prometno nesrečo, mu testa niso mogli odrediti. Velov je namreč dejal, da ni bil udeležen v nobeni nesreči, prav tako policija ni prejela nobene prijave, ki bi na to kazala, so dejali.
Posledično pa je v zraku ostalo vprašanje, ali je šef državne agencije, ki zagovarja varno vožnjo - in se na drugi strani bori proti vožnji pod vplivom alkohola -, vozil pijan. Različni mediji so objavili izjave dveh anonimnih prič, ki sta navajali, da ni dvoma, da je bil Velov za volanom opit. Dnevnik pa je na dan dogodka poročal, da je ena od novinark časopisa govorila z Velovom, ki naj bi ji dejal, da je pri zdravniku in da komaj stoji.
Ni pihal
A ker vozilo ni bilo udeleženo v nesreči oziroma ni bilo prijave, policisti pri Velovu niso opravili preizkusa alkoholiziranosti. Ta se, kot so nam odgovorili s policije, opravi, če je bil voznik dobljen med vožnjo ali pa kot neposredni udeleženec v prometni nesreči.
"V praksi govorimo o dveh najpogostejših načinih. V prvem gre za zalotitev pri vožnji, kjer je voznik ustavljen, kontroliran in mu je odrejen preizkus. V drugem primeru pa za udeležbo v prometni nesreči, kjer je preizkus alkoholiziranosti lahko opravljen tudi drugje, naknadno v preiskavi prometne nesreče (če udeleženec na primer kraj prometne nesreče zapusti)."
V izjavi policije se skriva odgovor na vprašanje, zakaj Velovu testa niso odredili. Kot so sporočili, so po pogovoru z njim policisti ocenili, da ni šlo za prometno nesrečo, temveč za dogodek.
Če niste udeleženi v prometu, zadošča ocena policista
Izven prometa pa glede prisotnosti teh snovi zadošča ocena policista, ki temelji na videzu, ravnanju, psihofizičnem stanju ter drugih okoliščinah kršitelja.
"Policisti vinjenost kršiteljev opisno obrazložijo. Očitni znaki opitosti so splošno prepoznavni znaki, ki se izražajo bodisi v splošnem videzu, vedenju, hoji, načinu govora in motnjah ravnotežja, nezanesljivi hoji, zadahu po alkoholu itd."
Če ima kršitelj motne oči, zatikajoč ali jecljajoč govor, če policisti zaznajo negotovo hojo, nenadzorovane gibe, nagnjenost k razbijanju in pretepanju ali agresivnost, potem lahko v zapisnik navedejo vinjenost in jo obrazložijo. To je najpogosteje pri obravnavi primerov kršitev javnega reda in miru. "Vinjenost" kot stanje je pomembna pri dokazovanju posameznih prekrškov, kjer je potreben element vinjenosti, npr. da je bila vinjena oseba postrežena v gostinskem lokalu, še pojasnjujejo na policiji.
15