Pripravljeni na vse, kar se lahko in kar se ne more zgoditi

Če niste vedeli, vas napis na recepciji opozori, da na območje Jedrske elektrarne Krško ne smete vzeti strelnega orožja in razstreliva. Pred vstopom en varnostnik z rentgenom pregleda vaše predmete, drugi z detektorjem kovin pregleda vas. "Vedno nas je dovolj," odgovorijo na vprašanje, koliko osebja šteje njihova varnostna služba. Natančneje nočejo odgovoriti.

Mogočne obračalne železne rešetke vas spustijo naprej, ko prislonite izkaznico in biometrični čitalnik odčita vašo dlan. A s tem ne dobite vstopa v nadzorovano radiološko območje.

Adrenalinsko inženirsko delo Vstop v ta del elektrarne je možen le z zaščitnimi sredstvi in z upoštevanjem časa, ki ga boste preživeli tam, pojasnjuje tehnični direktor NEK Predrag Širola. Nekatera dela, kot je upravljanje dvigala za menjavo goriva, se lahko opravlja po osem ur dnevno več dni zapored. Dela v prostorih, kjer je sevanja največ, je treba opraviti v nekaj minutah.

Da bi jih opravili čim hitreje, se jih lotijo le po natančnem načrtovanju in treningu. Širola je taka dela opravljal tudi sam in jih primerja z gašenjem požara. "Vsaka aktivnost, ki je hitra in ob zavedanju, da se izpostavljaš nevarnosti, je adrenalinska. Mora biti malo napetosti. Se pa dobro pripravimo, usposobimo in uporabljamo taka orodja, da je izpostavljenost čim manjša," pravi.

"Jumperji" Kaj pa zloglasni "jumperji" (skakalci)? "Gre za to, da za določena dela v kratkotrajni izpostavljenosti sevanju izučiš in uporabiš ljudi, ki sicer ne opravljajo takšnih del. In prisotna je neka dodatna nagrada," odgovarja Širola in poudari, da je izpostavljenost sevanju vedno v omejitvah, tudi ko gre za ljudi, ki niso zaposleni v NEK.

"Pri nas ni nekega navala, da bi imeli en kup aktivnosti in kup ljudi, ki bi se za denar izpostavljali, da ne rečem žrtvovali," pravi Širola, ki ve, da okoli NEK vztrajno nastajajo takšne in drugačne fame. Neupravičeno, poudarja tehnični direktor. NEK je pač visokotehnološki objekt, kjer je treba nekatera dela opraviti ob upoštevanju izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju in zato hitro.

Zakonsko dovoljena izpostavljenost sevanju za posameznika je 20 milisievertov na leto, po internih pravilnikih NEK pa deset. V zadnjih letih tudi te meje ni dosegel nihče.

Vedno dovolj vode in elektrike Kot obiskovalec si lahko stavbe ogledate od zunaj. In hladilne stolpe, dizelske agregate, vodne črpalke, veliki jez na Savi … NEK ne more delati brez vode in elektrike. Neprestano težijo k temu, da bi odpravili vse možnosti, da bi ostali brez njiju. Tudi tiste možnosti, ki "se ne morejo zgoditi". Že simulator varujejo debeli betonski zidovi Tudi v kontrolno sobo vas ne spustijo, ker bi lahko zmotili odgovoren delovni proces. Zato lahko greste v njeno repliko, simulator. Tudi ta je za debelimi betonskimi zidovi in varovan z nadstandardnim požarnim sistemom. Razumljivo, saj so zanj podjetju Canadian aerospace electronics plačali 20 milijonov kanadskih dolarjev.

V simulatorju se delavci učijo "vsega živega". Od upravljanja elektrarne pri njenem običajnem delovanju do odziva na teroristični napad. In česa se operaterji najbolj bojijo? "Ni nobenega strahu," odgovarjajo.

Možna le ekonomska škoda Tudi če bi vas spustili v kontrolno sobo in tudi če bi hoteli tam narediti škodo za okolje, tega ne bi mogli, trdijo operaterji. Še najbolj bi vam zamerili, če bi ustavili delovanje elektrarne in povzročili ekonomsko škodo.

"To je kot pri avtu. Če ga ugasneš, se pač ustavi. Večja težava je, če poči guma," je povedal eden od operaterjev. V NEK trdijo, da imajo dovolj vode, elektrike in znanja, da ga bodo znali varno ustaviti, tudi če "poči guma".