Leta do upokojitve

Zakon predvideva štiri možnosti

Zakonodaja, ki je na prvi (in morda tudi drugi in tretji) pogled videti dokaj zapletena, omogoča štiri možnosti za dokup zavarovalne dobe, pri katerih gre bodisi za dokup navidezne dobe bodisi za priznavanje obdobij, ko je bodoči pokojninski upravičenec izpolnjeval predpisane statusne pogoje. Pravniško povedano, zakon omogoča dokup za presežne delavce, dokup za ugodnejšo odmero, dokup za odmero pokojnine brez znižanja zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti in dokup za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine.

Presežnim delavcem lahko dokupi delodajalec Prva od naštetih možnosti se pojavi, ko delo zavarovanca ni več potrebno zaradi operativnih razlogov in ko zavarovancu delovno razmerje preneha po predpisih o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. V teh primerih lahko delodajalec presežnemu delavcu dokupi do pet let zavarovalne dobe za izpolnitev predpisanih pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, vendar le, če je ta že do tega trenutka dosegel določeno dolžino pokojninske dobe in starost. Za moške je to 58 let starosti in 35 let pokojninske dobe ali 63 let starosti in 15 let pokojninske dobe ali 65 let starosti in 10 let pokojninske dobe. Pri delavkah so se pogoji od leta 2003 vsako leto zaostrovali in tako leta 2010 znašajo 56 let in 8 mesecev starosti z 32 leti in 3 meseci pokojninske dobe, ali 61 let starosti in 15 let pokojninske dobe, ali 63 let starosti in 10 let pokojninske dobe. Medtem ko sta zadnji dve merili po sedanjih predpisih že dosegli svoje končne vrednosti, bo prvi pogoj do leta 2014 vsako leto ostrejši: zahtevali bodo po 4 mesece starosti in 3 mesece pokojninske dobe več do končnih vrednosti 58 let starosti, ta bo dosežena leta 2014, in 33 let pokojninske dobe, ta bo dosežena že leta 2013. Ne glede na vsa opisana merila lahko omenjeni dokup izkoristi zavarovanec, pri katerem je podana invalidnost, a obenem nima dovolj dolge zavarovalne dobe za uveljavitev invalidske pokojnine.

In koliko znaša znesek, ki ga za tak dokup delovne dobe mora vplačati delodajalec? Ta prispevek temelji na zavarovalniškem izračunu in je sestavljen iz dveh delov: prvi predstavlja pokojnino za obdobje, ko bo z dokupom upravičenec prejemal pokojnino, brez dokupa pa je ne bi, drugi pa razliko med pokojnino brez dokupa in pokojnino z dokupom, torej z več pokojninske dobe, v vsem pričakovanem času, ko bi pokojnino prejemal brez takega dokupa.

Dokup navidezne dobe za višjo pokojnino Druga možnost za dokup zavarovalne je dobe namenjena izključno pokojninskim upravičencem, ki so že dosegli redne pogoje za upokojitev in tako želijo sami povečati svoj odmerni odstotek oz. višino pokojnine. Tovrstni dokup je omejen na 5 let, kar pomeni povečanje odmernega odstotka do največ 7,5 odstotka. Cena takšne navidezne delovne dobe se prav tako določi z zavarovalniškim izračunom, ki odraža pričakovano razliko med pokojnino brez dokupa in z njim za vso pričakovano trajanje prejemanja pokojnine po takem nakupu delovne dobe.

Za predčasno upokojitev brez znižanja Tretja možnost dokupa je pisana na kožo tistim, ki bi želeli predčasno uveljaviti starostno pokojnino, torej pred dosego predpisane polne upokojitvene starosti, a bi ob tem bili kaznovani z zakonsko predpisanim znižanjem pokojnine zaradi nedoseganja predpisane zavarovalne dobe. Če torej kljub predčasnem vstopu v tretje življenjsko obdobje upravičenec želi prejemati polno pokojnino, bo moral plačati znesek pripadajočih kapitaliziranih odbitkov, ki, podobno kot v prejšnjem primeru, izražajo pričakovano razliko med pokojnino brez te ugodnosti in pokojnino v polnem znesku za ves pričakovani čas prejemanja pokojnine. Potencialno dobra novica za bodoče upokojence: ta prispevek lahko plača tudi delodajalec, če tako določa kolektivna pogodba.

Brezposelnost, študij, nega novorojenca, vrhunski športniki … Za razliko od doslej opisanih primerov, ko je šlo za nakup navidezne dobe, četrta možnost omogoča nakup za obdobja, ki jih je zavarovanec preživel v določenih življenjskih položajih, a ob tem ni bil pokojninsko zavarovan po redni poti. Najbolj pogosto so to obdobja prijave na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba, nege in varstva lastnega otroka do starosti treh let, dodiplomskega in podiplomskega študija ter služenje vojaškega roka oziroma nadomestne civilne službe ali osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, zakon pa za to možnost dopušča tudi druge okoliščine, kot so obdobje s statusom vrhunskega športnika, obdobja opravljanja samostojnih in kmetijskih dejavnosti, preden so zanje uvedli obvezno zavarovanje, ali nekateri primeri dela v tujini, natančneje državah, s katerimi ni sklenjenega sporazuma o socialnem zavarovanju.