Bobinac: Znamenite slovenske "foušije" je preveč

Kaj ste si želeli postati kot otrok? Družinski prijatelj mojih staršev je bil gradbeni inženir in pripovedi o delu, ki ga opravlja, so se mi zdele tako zanimive, da sem tudi sam želel postati gradbeni inženir. Čez nekaj let sem se odločil za drugo pot, ki se je izkazala za več kot pravilno.

Kako ambiciozni so bili vaši načrti v glasbenem svetu? Glasbeni svet je predstavljal eno izmed etap mojega življenja, na katero imam zelo lepe spomine. Kot glasbenik sem dosegel nekaj lepih uspehov, vendar resnejših načrtov za to "kariero" nisem imel. Od nekdaj so me zanimali ljudje, posel, svet, tako da je bila odločitev za ekonomijo in poslovni svet logičen korak.

Katera je bila najbolj neverjetna novica, ki ste jo o sebi prebrali v rumenem tisku? Trudim se, da se v rumenem tisku ne bi preveč pojavljal; niti se ne spomnim kakšne posebne ali neverjetne novice, ki sem jo prebral o sebi in je bila neresnična.

Bi lahko izpostavili najvznemirljivejši del življenja gospodarstvenika? Med takšne trenutke zagotovo spada proces sklepanja poslov in to takšnih, s katerimi ustvarjamo vrednost za lastnike in so hkrati koristni za vse deležnike, predvsem zaposlene. Izpostavil bi še navduševanje, motiviranje sodelavk in sodelavcev za skupne cilje Gorenja.

Kateri je vaš najljubši spomin na otroštvo? Igranje košarke na igrišču celjske gimnazije. Temu sem posvetil vsak trenutek prostega časa.

O čem se ljudje najbolj motijo o vas? Včasih mi kdo omeni, da sem se mu zdel nekoliko nedostopen ali pa celo vzvišen, dokler me ni spoznal v živo.

Če bi bile možnosti neomejene, kje bi želeli živeti in kaj bi si želeli početi? V Sloveniji je kakovost življenja še vedno na zavidljivi ravni, le znamenite slovenske "foušije" pa samouničevalnosti je preveč. Življenje tukaj mi čisto ustreza in četudi bi imel možnost živeti v drugi državi, bi se znova odločil za Slovenijo. Z veseljem bi kakšen mesec preživel še v Dalmaciji in ker rad potujem, bi si mesec ali dva vzel čas tudi za to.

V mladih letih ste bili navdušen košarkar. Si še danes vzamete čas za ta šport in kako pogosto? Danes igram košarko bolj poredko, najpogosteje kar na domačem dvorišču, kjer imam postavljen koš. Bolj pogosto igram tenis, pozimi pa smučam.

Kako si napolnite baterije po napornem dnevu? S športnimi aktivnostmi in sprehodi v naravi. Zelo pomaga tudi druženje z domačimi, najbližjimi.

Kaj vam v življenju (poleg družine) pomeni največ? Prijateljstvo, pošteni, korektni odnosi z ljudmi, s katerimi sem v stiku, ne glede na to, ali so sodelavci, poslovni partnerji ali znanci. In seveda poslovni uspehi. Svoje delo namreč zelo rad opravljam in cilje, ki sem si jih zastavil, želim tudi doseči.