Vaš glas
Torek, 27. 5. 2025, 4.00
2 dneva, 11 ur
SDS in Svoboda s škarjami in platnom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,73
Gibanje Svoboda z 21,4 odstotka utrjuje svoj položaj kot najmočnejša stranka leve sredine.
Raziskava javnega mnenja, ki jo je za Siol pripravil Valicon, razkriva stabilno vodstvo dveh največjih političnih strank – SDS in Gibanja Svoboda –, ki skupaj prepričata več kot 40 odstotkov opredeljenih volivcev. Medtem ko se krepi dvopolna tekma za prvo mesto, ostajajo pod pragom številne manjše stranke, katerih parlamentarna usoda ostaja negotova. Podatki kažejo, da Gibanje Svoboda ohranja ključno pozicijo najmočnejše stranke leve sredine, kar znova odpira vprašanje, ali bo Golobu uspelo nekaj, kar je v zgodovini samostojne Slovenije uspelo le Janezu Drnovšku – ponoviti mandat kot vodilna stranka vladajoče koalicije.
Dinamika političnega prostora pred volitvami razkriva znane zakonitosti, ki jih razlaga redni profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Samo Uhan. Po njegovih besedah se to dogaja v kontekstu navidezne polarizacije: "Položaj se iz javnomnenjskih podatkov zdi polariziran, a gre bolj za to, da se del volilnega telesa vmes umakne v neopredeljene. Ko se bližajo volitve, se ti volivci začnejo ponovno opredeljevati, zato se polarizacija samo zdi izrazitejša."
Uhan opozarja, da se s tem oži prostor za t. i. povezovalne sredinske stranke: "V resnici se zapira prostor za stranke, ki stavijo na neopredeljene in deklarirano sredinskost. Ne prihaja do migracije med poloma – volivci se vračajo k preferencam, ki so jih imeli že prej. To pomeni manj manevrskega prostora za nove politične projekte brez vsebinskega temelja."
Gibanje Svoboda se je močno uveljavilo
Gibanje Svoboda je, kot ocenjuje Uhan, v nasprotju s prejšnjimi poskusi sredinskih projektov – Pozitivne Slovenije, SMC in LMŠ – postalo jasno etablirana stranka: "Ne ponavlja se zgodovina, ki smo ji bili priča v preteklosti, ko so nove stranke dosegle določen rezultat, nato pa hitro razpadle. Tokrat se to ni zgodilo. Gibanje Svoboda se je močno uveljavilo in je očitno vodilna na levem sredinskem polu."
Gibanje Svoboda je, kot ocenjuje Uhan, v nasprotju s prejšnjimi poskusi sredinskih projektov – Pozitivne Slovenije, SMC in LMŠ – postalo jasno etablirana stranka.
Med opredeljenimi volivci, torej tistimi, ki se volitev praviloma tudi udeležijo, SDS dosega 26,7 (aprila 26,6) odstotka podpore, Gibanje Svoboda pa z 21,4 odstotka utrjuje svoj položaj kot najmočnejša stranka leve sredine. V primerjavi z aprilom je sicer izgubila nekaj odstotkov (takrat 23,7), a stabilnost na drugem mestu ostaja izrazita.
Socialni demokrati so padli z 10,5 na 9,4 odstotka, Levica pa ohranja nespremenjeno podporo s 5,3 odstotka. Vidno sta se okrepili stranki Vesna (s 5,3 na 8,0 odstotka) in NSi (s 4,2 na 6,2 odstotka), medtem ko so Demokrati izgubili del podpore (s 7,1 na 5,7 odstotka). Resni.ca je padla pod prag – z aprilskih 5,5 na majsko raven 3,6 odstotka –, Pirati pa se ji s 3,5 odstotka približujejo od spodaj.
Med stabilnostjo in pragom: kdo ima realne možnosti?
Takšno razmerje kaže, da bi v parlament trenutno zagotovo vstopili SDS in Gibanje Svoboda, ki imata večino vsaka na svoji strani. Uhan v tem okviru izpostavlja tudi stabilno podporo nekaterim koalicijskim in opozicijskim strankam, ki imajo po njegovem mnenju trdno volilno jedro: "Ne glede na rezultate javnomnenjskih raziskav lahko z nekaj zaostanka k najmočnejšim prištejemo tudi NSi, SD in Levico. Gre za stranke z jasno profiliranim volilnim telesom, ki ni tako izpostavljeno nihanju kot pri strankah, ki nastajajo pred volitvami in nikoli niso bile del parlamenta."
Janez Janša in Robert Golob vodita najmočnejši stranki v državi.
Vse druge stranke so v območju politične negotovosti – blizu štiriodstotnega praga –, kjer šteje vsak odstotek. Uhan ob tem še komentira: "Pred volitvami se tradicionalno povečuje število strank, ki se gibljejo tik ob pragu. Ne bi bilo presenetljivo, če bi prišlo do povezovanja manjših akterjev – tako na desni kot na levi. To smo videli že v preteklosti."
"V tem trenutku so stranke, kot sta Resni.ca in Pirati, protisistemske in brez jasno profilirane programske usmeritve. Težko si jih je predstavljati kot del prihodnjih koalicij," meni Uhan in pri tem dodaja, da Vesna za razliko od njiju deluje kot možen partner leve sredine.
Rahli premiki tudi med vsemi vprašanimi
Na vprašanje, katero stranko bi danes volili, če bi bile volitve to nedeljo, so anketirani odgovorili z razmeroma majhnimi premiki, a nekaj strankam je uspelo izboljšati svoj položaj. NSi se je glede na rezultate iz aprila, ko je dosegla 3,8 odstotka, v maju povzpela na štiri odstotke in tako presegla parlamentarni prag. Opazen je tudi porast pri Vesni, ki je zrasla s 4,6 na 5,8 odstotka. Pirati so medtem ohranili podporo na enaki ravni kot prejšnji mesec – pri štirih odstotkih. SDS dosega 24 odstotkov, Gibanje Svoboda pa sledi s 17,4 odstotka. SD beleži 7,8 odstotka, Resni.ca 6,3, parlamentarni prag pa dosegata še Demokrati in Pirati, medtem ko so preostale stranke pod njim.
Volilna udeležba ostaja stabilna, a zmerno previdna
Podatki o verjetnosti udeležbe na volitvah kažejo razmeroma stabilno sliko, primerljivo z aprilom. Kar 48,1 odstotka vprašanih pravi, da bi se volitev zagotovo udeležili, kar je rahla rast glede na prejšnji mesec (47,6 odstotka). Dodatnih 28,1 odstotka bi se jih verjetno udeležilo, kar skupno pomeni, da so dobre tri četrtine anketiranih naklonjene odhodu na volišča. Na drugi strani 13,5 odstotka pravi, da se volitev najverjetneje ne bi udeležili, 10,3 odstotka pa, da se jih zagotovo ne bi. Ti deleži ostajajo znotraj običajnega nihanja in ne kažejo na večje premike v volilni motivaciji.
Rezultati kažejo, da motiviranost ostaja na ravni, primerljivi z dosedanjimi cikli, pri čemer ima vsak dodatni odstotek mobiliziranih lahko odločilen vpliv. Še posebej v delu političnega spektra, kjer se več strank giblje tik nad ali pod parlamentarnim pragom.
Pirc Musar na vrhu lestvice priljubljenosti, Han in Logar izenačena
Na vrh lestvice se je znova uvrstila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je prejela povprečno oceno 3,2. Sledita ji Matjaž Han in Anže Logar, oba z oceno 2,8. Han, minister v aktualni vladi, ohranja stabilno podporo, Logar pa ostaja najvišje ocenjeni predstavnik opozicije.
