Ponedeljek, 23. 10. 2017, 18.22
7 let, 1 mesec
Zakaj Pahor ni zmagal že v prvem krogu?
Medtem ko so volilne ankete pred volitvami in takoj po zaprtju volišč kazale na zmago Boruta Pahorja že v prvem krogu volitev, je štetje glasovnic povzročilo preobrat. Zakaj je aktualni predsednik prejel občutno manjšo podporo, kot so mu napovedovale javnomnenjske raziskave?
Večina javnomnenjskih raziskav pred volitvami je zmago aktualnega predsednika Boruta Pahorja napovedovala že v prvem krogu. Episcenter, ki je izdelal volilno napoved za RTV Slovenija, je Pahorju napovedoval 56 odstotkov glasov, po preštetih glasovih pa je zanj glasovalo le 47 odstotkov volivcev.
Morda vas zanima še:
Kaj so pokazale zadnje javnomnenjske ankete
Predsedniške volitve: ali je že vse odločeno?
V Sloveniji voli vedno manj ljudi. Kje so razlogi?
Za strokovnjaka političnega marketinga Mira Klineta je odgovor preprost. Vse javnomnenjske raziskave namreč temeljijo na metodologiji, ki je daleč od eksaktnosti. Ta daje prevelik poudarek prepoznavnosti in zelo majhnega ugledu oziroma stališču do merjenega politika. "Zato vedno zgrešijo," je jasen Kline.
Naročniki točnejših raziskav niso pripravljeni plačati
"Gre za običajen metodološki problem, ki ni nenavaden in pričakovan. Anketiranci večinoma odgovorijo, da kandidata poznajo in ga bodo zato volili. Anketarji vprašane v nadaljevanju ne sprašujejo, katerega kandidata cenijo in spoštujejo. Tu bi kandidati prejeli nižje ocene, kar bi se moralo odraziti v bolj realni končni oceni kandidata. Rezultat bi bil tako bistveno nižji. Kandidati tako v resnici niso preferirani, temveč zelo poznani," ponazori Kline.
"Ker naročniki niso pripravljeni financirati metodološko bolj izpopolnjenih in kompleksnih javnomnenjskih raziskav, ki so seveda dražje, te vedno zgrešijo," pravi predavatelj tržnega komuniciranja na FDV Miro Kline. Na vprašanje, zakaj torej javnomnenjske raziskave niso bolj metodološko izpopolnjene in kompleksne, Kline odgovori, da naročniki niso pripravljeni financirati dražjih raziskav.
Zorko: Drugi krog je bil verjetnejši razplet od vsega začetka
Po mnenju Andraža Zorka iz družbe Valicon so bile napovedi prenagljene. "Sam sem ves čas opozarjal na previdnost pri napovedi zmage v prvem krogu. Predvsem zato, ker je imel Pahor visoko priljubljenost in deklarirano podporo višjo med mlajšimi volivci, ki so hkrati najmanj zanesljivi udeleženci volitev," opozarja Zorko.
Dodaja, da njihove meritve niti v enem trenutku niso kazale na Pahorjevo zmago v prvem krogu, saj se je njegov rezultat ves čas gibal od 45 do 47 odstotkov. "Sklepam, da se je pri napovedih zgodila sistemska napaka. Napovedi so izhajale samo iz tistih anketirancev, ko so zatrdili, da se bodo zagotovo udeležili volitev, mogoče pa je tudi, da je šlo za pristranski vzorec. Ankete so precenjevale Pahorja in podcenjevale Šarca in Tomčevo, kar govori v prid prej omenjeni tezi. Vsekakor ni šlo za preobrat oziroma presenečenje. Drugi krog je bil verjetnejši razplet od vsega začetka," pojasnjuje Zorko.
"Vsekakor ni šlo za preobrat oziroma presenečenje. Drugi krog je bil verjetnejši razplet od vsega začetka," poudarja soustanovitelj in izvršni direktor Valicona Andraž Zorko. Zorko še pravi, da se po njihovih meritvah razmerja od začetka kampanje do končnega rezultata niso bistveno spreminjala. "Razen pri Romani Tomc, ki ji je podpora narasla v trenutku, ko sta njena stranka in predsednik jasno nagovorila svoje sledilce, da glasujejo zanjo," izpostavlja Zorko.
Anketiranje prek stacionarnih telefonov ni več primerno
Čeprav so v nekatere javnomnenjske raziskave poleg naročnikov stacionarnih telefonov vključeni tudi uporabniki mobilnih telefonov in spletnih uporabnikov, izvajalci anket nimajo pravega razmerja populacije, doda Kline.
Z njim se strinja tudi Zorko, ki na problematiko anketiranja prek stacionarnih telefonov opozarja že dlje časa. "Anketiranje prek stacionarnih telefonov daje dokazano pristranske rezultate. Žal so tokrat izvajalci (in mediji) 'skrivali' metodološke poudarke, tako da ne vemo, ali so uporabili še kakšne druge metode ali kombinacije več njih. Vsekakor bi bilo dobro, če bi si mediji postavili določene standarde, kakšne in čigave napovedi objavljati. Tako kot je zdaj, ni dobro ne za ugled medijev ne izvajalcev, posredno pa niti za našo stroko, in to povsem po nepotrebnem, saj je bilo tokratne volitve precej preprosto napovedati," še sklene Zorko.
9