Četrtek, 5. 10. 2017, 14.54
7 let, 1 mesec
Za 1,3 milijarde evrov napak v bilancah, sledi aretacija Todorića?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,68
17
Pred Hrvaško je zgodovinski dan. Postalo je jasno, kako globoka je luknja v bilancah Agrokorja, največjega hrvaškega koncerna in lastnika Mercatorja. Zdaj je vprašanje, kako velike posledice bo imela na hrvaško ekonomijo.
Dogajanje na tiskovni konferenci v Zagrebu smo spremljali v živo:
Če povzamemo ugotovitve revizorjev, je njihova analiza pokazala, da vodenje poslovnih knjig v Agrokorju ni bilo v skladu z uveljavljenimi mednarodnimi računovodskimi standardi.
16:00 Ramljak ni hotel komentirati navedb Ivice Todorića na svojem blogu Ivica.Todoric.Hr.
15:55 Če ne bi bilo posebnega zakona, tako imenovanega Lex Agrokor, bi bil danes Konzum v stečaju.
15:53 Vrednost premoženja Agrokorjevih družb je za okoli dve milijardi evrov nižja od prvotno predstavljene in znaša le še 3,3 milijarde evrov.
15:50 Ramljak je poudaril, da odgovornosti za napačno prikazane rezultate ne nosi le nekdanja uprava Agrokorja, ampak tudi vodstva odvisnih družb na Hrvaškem in v tujini.
Objavljeni rezultati Agrokorjevih družb na Zagrebški borzi
15:44 Ko bo končana konsolidirana bilanca, se bo Ramljak odločil o vložitvi ovadb proti nekdanjemu vodstvu z Ivico Todorićem na čelu. Državno tožilstvo je že seznanjeno z ugotovitvami revizorjev.
15:40 Na vprašanje, kako so mogoče tolikšne razlike v bilancah in da Todorić razlike pojasnjuje s spremembami računovodskih standardov, je bil Ramljak jasen: "Računovodski standardi so sami eni." "Ključna številka je 10 milijard kun (1,3 milijarde evrov), za takšne popravke gre," je dodal.
15:35 Kljub temu imajo podjetja možnost preživetja v prihodnosti, je poudaril Ramljak.
15:33 Vprašanje negativnega kapitala bodo reševali z dogovorom o sanaciji, s katerim se ukvarja izredna uprava, je sporočil Ramljak. S tem predlogom morajo soglašati upniški odbor oziroma upniki. Največ popravkov vrednosti je bilo zaradi prenapihnjenih vrednosti terjatev med podjetji v skupini Agrokor.
Agrokor.hr - revidirani poslovni rezultati Agrokorja
15:23 Rezultati kažejo, da je Konzum posloval slabo, vendar je končni rezultat številnih odpisov, ki bi se morali zgoditi, a jih ni bilo. Družba je v lanskem letu prvotno prikazala kar 600 milijonov evrov prihodkov več kot v popravljeni bilanci. To se je zgodilo tako, da so umetno ustvarjali prihodke med sestrskimi družbami. Med drugim je Konzum družbo Idea v Srbiji prodal, v knjigah pa jo je še vedno prikazoval kot svojo in jo vrednotil na 400 milijonov evrov.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da je konsolidirana izguba večja od obsega kapitala, o čemer bo Ramljak več povedal v ponedeljek.
15:16 Popravkov vrednosti je bilo za več kot 13 milijard kun (skoraj dve milijardi evrov), za kolikor je bila večja izguba. Samo Konzum je imel konec lanskega leta za milijardo evrov negativnega kapitala. Po vsej verjetnosti so bile izgube v Konzumu večje že v preteklosti, zagotovo pa v letu 2014.
15:14 Podjetja, ki delujejo v dejavnosti prehrane, med drugim gre za Jamnico, Zvijezdo, PIK Vinkovci in Ledo, so ustvarila 7,6 milijarde kun (okoli milijardo evrov) izgube. K temu so popravki v bilancah prispevali 230 milijonov evrov.
15:12 Vsa podjetja, ki delujejo v maloprodaji, to so Konzum in Tisak, so ustvarila izgubo v višini 2,2 milijarde kun (300 milijonov evrov). Od tega samo Konzum 1,8 milijarde kun (243 milijonov evrov).
15:10 Agrokor bi bil brez posebnega zakona insolventen, je potrdil Ramljak. Če bi revizijo delali na podlagi likvidacijskih vrednosti premoženja, bi bila izguba veliko večja. Napačna so bila tudi knjiženja v bilancah za leto 2015.
15:07 Pet mesecev so delali revizijo rezultatov. Agrokor je kompleksna skupina, zato je bilo zelo težko razvozlati rezultate v tako kratkem času. "Kar imamo, so realni rezultati, ki kažejo realno vrednost družbe," je dejal Ramljak. Ti rezultati predstavljajo poslovanje skoraj celotnega Agrokorja, 27 družb, ki ustvarijo 99 odstotkov prihodkov. Vključene so tudi tri odvisne družbe v Srbiji in tri v BiH.
15:05 Predstavil bo zgolj revidirane rezultate hčerinskih družb, ki tvorijo skupino Agrokor. Najprej bodo upniškemu odboru predstavljeni konsolidirani rezultati Agrokorja.
Dokončno se je potrdilo, da je Ivica Todorić, lastnik in dolgoletni predsednik uprave Agrokorja, z lažnivim prikazovanjem podatkov v bilancah poskrbel za največjo korporativno prevaro v zgodovini Hrvaške. To bo verjetno privedlo do različnih kazenskih in drugih postopkov proti najbogatejšemu Hrvatu.
Ivica Todorić se brani očitkov, da je prikrival milijardne dolgove in napoveduje tožbo proti hrvaški državi.
Še pomembneje, znana je resnična višina dolgov in obseg premoženja, kar bo tudi podlaga za oceno, ali in v kolikšni meri je sanacija Agrokorja sploh še mogoča oziroma na čem lahko temelji dogovor o poplačilu upnikov, ki mora biti po posebnem zakonu "Lex Agrokor" sklenjen do maja 2018.
V zadnjih dneh je prišlo na dan, da naj bi v letih od 2010 do 2015 Ivica Todorić prikril za tri milijarde kun (okoli 400 milijonov evrov) stroškov, izplačeval pa naj bi si tudi dividende, višje od uradno prikazanega. Todorić je to zanikal.
Prvi mož Agrokorja Ante Ramljak naj bi zato najel forenzične revizorje, saj revizorska hiša PWC ni mogla preveriti avtentičnosti in verodostojnosti posameznih računov. Njihova naloga je bila zgolj preveriti, ali so bili računi knjiženi v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi.
Predsednik uprave Sberbank Herman Gref je sicer pred dnevi dejal, da bodo sprožili postopke proti revizorju, ki je potrdil "ponarejene in goljufive" izkaze Agrokorja za lansko leto. "Za Agrokorjev dolg smo oblikovali stoodstotne rezervacije, zato smo pripravljeni na dolgotrajne sodne postopke," je poudaril Gref.
Preberite še:
Todorićev Agrokor: začetek konca balkanskega imperija?
Todorić sestopa z vrha Agrokorja, kaj je ob tem povedal
Bilance potrjeval "hišni" revizor
Številni krivdo za lažne bilance pripisujejo (pre)tesni povezanosti med Agrokorjem in “hišnim” revizorjem, ki je dolga leta preverjal bilance in njihovo resničnost.
Čeprav gre za daleč največjo hrvaško družbo, njenih računovodskih izkazov ni revidirala katera od tako imenovanih "big four" revizijskih družb - to so Deloitte, PWC, E&Y in KPMG -, ampak je to počela zagrebška družba Baker Tilly Discordia.
Ta z Agrokorjem sodeluje že najmanj od leta 2005, ko še ni bila del mednarodne skupine Baker Tilly. V njej pa se je leta 2008 kot ena od vodilnih zaposlila Bruna Discordia, ki je bila pred tem zaposlena v Agrokorju kot pomočnica podpredsednika uprave za strategijo in prevzeme.
V poslovnem svetu se je že pred časom uveljavilo nepisano pravilo, da je treba zaradi poslovne higiene najmanj vsakih pet let zamenjati revizorja. Tega v Agrokorju očitno niso upoštevali.
Zagrebška revizorska družba je sicer življenjsko odvisna od Agrokorja, saj ji revidiranje njegovih bilanc po dostopnih podatkih prinese glavnino prihodkov. V hrvaški javnosti se postavlja tudi vprašanje, kako lahko 20 zaposlenih kakovostno opravlja revizijo bilanc največjega konglomerata na Hrvaškem.
Hrvaški Baker Tilly Discordia je sicer v poročilu o preglednosti razkril, da je mednarodna družba Baker Tilly zadnji nadzor nad njihovim delom opravila v letu 2013.
Kot zanimivost. Družba Baker Tilly Discordia je v preteklosti revidirala tudi bilance Viadukta, največjega hrvaškega gradbenega podjetja, ki je šlo letos v stečaj, in podjetja Granolio, ki je ravno tako bankrotiralo in je v hrvaški obliki prisilne poravnave.
V Sloveniji medtem revizorjem, ki so del mreže Baker Tilly, od letos zaupa skupina DZS pod vodstvom Bojana Petana, ki se že dalj časa spopada s prezadolženostjo. Očitki so leteli tudi na prejšnjega revizorja.
Banke služile na račun Agrokorja
Danes se vsa Hrvaška in regija čudita višini dolgov Agrokorju in prikrivanju resničnega stanja, ki ga nihče ni slutil. Toda gre za sprenevedanje. Da Agrokor drvi v hude finančne težave, je znano že od leta 2010, ko se je prvič govorilo o prevzemu Mercatorja.
Pri tem niso zatajili le revizorji, temveč tudi banke, lizinške hiše in dobavitelji, ki so sami privolili v izsiljevalske pogoje poslovanja. Glede na dolge plačilne roke bi se na primer dobavitelji že zdavnaj morali zavedati, da poslujejo z družbo, ki je v velikih težavah.
Banke so odobravale dodatna posojila, kljub temu da je Agrokor že zdavnaj kršil zaveze do solastnika EBRD in kupcev obveznic, na primer o razmerju med dolgovi in denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko denarja ostane za investicije in poplačilo dolgov.
Očitno so jih v odobravanje novih posojil, ki jih ne bo mogoče vrniti, prepričale obresti, ki ji jih je plačeval Agrokor in so mejile na oderuške. Denar si je izposojal v povprečju tudi po 11-odstotni obrestni meri. Morda so zato številne bančne skupine z Unicredit na čelu danes precej zadržane v kritikah in sodelujejo z novim vodstvom Agrokorja, saj so vsa leta dobro živele na njegov račun.
To postavlja v novo luč tudi očitke, da je Mercator kriv za finančne težave Agrokorja, saj ta že pred prevzemom ni bil finančno sposoben za nakup slovenskega trgovca, ki ga je kupoval brez lastnega kapitala.
"Ponarejali so podatke"
Da je dolg Agrokorja višji od tistega v uradnih finančnih izkazih, je že konec marca, nekaj dni pred začetkom veljavnosti Lex Agrokor, opozoril podpredsednik ruske banke VTB Yuri Soloviev. "Uprava in menedžment so na žalost dolgo časa ponarejali podatke o likvidnosti, kar je pripeljalo do tega, da se je v družbi nabral visok dolg.”
Po začetku veljavnosti Lex Agrokor je ekipa Anteja Ramljaka, ki je v imenu hrvaške vlade prevzel vodenje Agrokorja, dobila nalogo revidiranja lanskoletnih izkazov.
Zadnji javno objavljeni rezultati so za prvih devet mesecev lani. Konec septembra lani so imeli za 3,4 milijarde evrov posojil, od tega jih v letošnjem letu zapade za več kot milijardo evrov. Na obresti sicer plačujejo več kot 10-odstotne obresti.
Objava revidiranih bilanc je pomembna iz več vidikov. Pokazala bo, koliko je v resnici dolga in kolikšna je vrednost premoženja. Na podlagi tega bodo pripravljeni načrt poplačila upnikov.
Opozoriti je treba, da so v Agrokorju v letu 2015, ko so se pri bankah dodatno zadolževali, umetno povečali vrednost premoženja za skoraj pol milijarde evrov. Neopredmetena sredstva, med katera spadajo dobro ime in blagovne znamke, so prevrednotili in tako popravili svojo uradno finančno sliko.
Tudi prvi hrvaški tožilec Dinko Cvitan je včeraj dejal, da je zanje revizorsko mnenje o poslovanju Agrokorja izredno pomembno. Na podlagi ugotovitev bodo namreč sprejemali odločitev, kako nadaljevati preiskavo o Agrokorju oziroma proti nekdanjemu vodstvu.
Zato ne gre spregledati, da je v zadnjih dneh luč sveta ugledal blog Ivice Todorića. Na njem je razkril, da je pod prisilo soglašal z uveljavitvijo Lex Agrokorja, s čimer je hrvaška vlada oziroma njen pooblaščenec prevzela vodenje Agrokorja.
Očitki opozicije zoper Ramljaka
Do zdaj je bil poplačan manjši del dobaviteljev. V začetku septembra je upniški odbor Agrokorja sprejel odločitev o poplačilu 622 milijonov kun (83 milijonov evrov) starih dolgov.
Hrvaški premier Andrej Plenković ima doma velike težave zaradi Agrokorja.
Ramljakova ekipa je s pomočjo ameriških svetovalcev izumila tudi tako imenovana "roll-up" posojila, ki dajejo posojilodajalcem v zameno za svež denar prednostno pravico za poplačilo starih in novih dolgov. S tem si je zagotovil likvidnost in poplačal del upnikov.
Sporno financiranje izpodbija Sberbank, ki je poleg Raiffeisna trenutno v največji pravni vojni z Agrokorjem.
Ves čas, kar se odvijata finančna sanacija Agrokorja in dogovarjanje z največjimi upniki, ima hrvaški premier Andrej Plenković precej težav doma. Hrvaška opozicija na čelu z SDP mu očita, da preprečuje ustanavljanje preiskovalne komisije, ki bi ugotovila okoliščine nastanka Agrokorja in vpletenosti politike.
Vlaho Orepić, nekdanji notranji minister iz vrst Mosta, prej druge največje vladne stranke, je hrvaškega premierja obtožil tudi, da je preprečil aretacijo Ivice Todorića pred lokalnimi volitvami. To je Plenković ostro zanikal.
17