Torek, 27. 6. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Želite zaslužiti 35 tisoč evrov? Postanite nadzornik NLB!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,28
8
Pred NLB so napeti meseci. Medtem ko čaka na izid pogajanj vlade z Evropsko komisijo po ustavljeni privatizaciji banke, ji počasi že zmanjkuje nadzornikov.
Nadzorni svet NLB že tri mesece deluje v nepopolni sestavi:
- marca je odstopila Sergeja Slapničar, saj so njenega moža Matevža Slapničarja imenovali za člana uprave Abanke,
- aprila se je štiriletni mandat iztekel Urošu Ivancu, vendar na letošnji skupščini o novem nadzorniku niso odločali,
- prav tako aprila je odstopil še Matjaž Titan, ki naj bi se za to odločil zaradi informacij, da zaradi pomanjkanja izkušenj ne bo prestal presoje primernosti za člana nadzornega sveta.
Sergeja Slapničar, zdaj že nekdanja nadzornica NLB
Namesto devetih članov, kolikor jih predvideva statut, ima torej naša največja banka trenutno le šest nadzornikov. Dodatno stvari zapleta dejstvo, da David Kastelic, sicer predsednik uprave Zavarovalnice Sava, tudi po desetih mesecih od imenovanja za nadzornika NLB še vedno nima soglasja Evropske centralne banke (ECB) za opravljanje te funkcije.
Tuji nadzorniki NLB bi višje prejemke, a …
Ob predsedniku Primožu Karpetu so tako v nadzornem svetu še štirje tujci: Andreas Klingen, Laszlo Zoltan Urban, David Eric Simon in Alexander Bayr. Zadnji trije so bili imenovani na lanski skupščini.
Med tujimi člani nadzornega sveta NLB nezadovoljstvo raste zaradi nizkih nadomestil za opravljanje funkcije. Letno za sejnine in opravljanje funkcije prejmejo po okoli 35 tisoč evrov bruto, dodatno pa jim banka plača še potne stroške.
Eden od njih je po naših informacijah že obvestil preostale nadzornike, da bo odstopil, vendar so ga ti prepričali, naj tega še ne stori, saj je bila banka sredi postopka privatizacije. Računali so, da se bodo njihovi prejemki po tem, ko bi država prodala NLB, višji.
… a jih ne bo, ker je prodaja na hladnem
Enako si je želela tudi uprava, ki jo vodi Blaž Brodnjak, saj njene prejemke določa tako imenovani Lahovnikov zakon o plačah vodilnih v podjetjih in bankah, kjer ima država večinski delež.
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB
Ker je vlada sredi junija postopek privatizacije ustavila, se to ne bo zgodilo. Možnosti novih odstopnih izjav ne izključuje niti prvi nadzornik Primož Karpe, sicer velik zagovornik umika države iz NLB. Napoveduje tudi, da bi se odstopi lahko zgodili zaradi morebitnega dogovora med Evropsko komisijo in Slovenijo, ki bi bil slab za banko.
"V tem trenutku ne bo nihče odstopil. Če bi bil rezultat pogajanj z Evropsko komisijo takšen, da bi banko silil v poteze, ki bi zniževale njeno vrednost, na primer v umik iz hčerinskih družb na Balkanu, pa napovedujem odstope v nadzornem svetu," je jasen Karpe.
SDH že išče nove nadzornike
Če bi v nadzornem svetu NLB ostali le štirje člani (ali še manj), bi bil nesklepčen. Te nevarnosti se očitno zavedajo tudi v Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki ga vodi Lidia Glavina.
Pojasnili so, da so že sprožili postopek nabora primernih kandidatov in določitve kriterijev za ožji izbor. Pri tem bodo upoštevali "specifičnost njihovih strokovnih kvalifikacij, ciljni profil nadzornega sveta in potrebe družbe NLB". "Skupščino NLB bodo predvidoma sklicali v juliju ali v začetku avgusta," so za Siol.net pojasnili na SDH.
A pri tem ostaja odprto, kdo bo imel v resnici glavno besedo pri imenovanju novih nadzornikov NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak. Znano je, da kadrovski vrtiljak v naši največji banki praviloma sproži zakulisne boje za to, komu bo uspelo nastaviti svoje ljudi in si zagotoviti vpliv na dogajanje v banki. To je že od nekdaj tudi prvovrstno politično vprašanje, saj gre za najpomembnejšo finančno institucijo v državni lasti.
Kdo bo izbiral nadzornike NLB? Lidia Glavina, Jazbec ali Brodnjak?
Čeprav nadzornike uradno izbira in imenuje SDH, imata pri tem najmanj enak, če ne celo večji vpliv Banka Slovenije in uprava NLB. Najmočnejše orodje prve je postopek pridobivanja soglasja za opravljanje vodilnih funkcij v bankah, v katerem Banka Slovenije pripravlja podlage in gradiva za odločanje Evropske centralne banke (ECB), ki ima pri presoji zadnjo besedo.
Primož Karpe, član nadzornega sveta NLB
Pomemben vzvod NLB pa je predpisano ocenjevanje ustreznosti in primernosti kandidatov za vodstvene funkcije (fit & proper v angl.). Z njim lahko banka kar sama izloči kandidate, ki niso po volji njene uprave, kar naj bi se pokazalo pri lanskem odstopu treh članov nadzornega sveta: Janka Gedriha, Antona Macuha in Antona Ribnikarja. V zadnjih letih so sicer vodilni v NLB lobirali za čim večje število tujcev v nadzornem svetu, saj s tem zmanjšujejo vpliv politike in otežujejo morebitne zamenjave v vodstvu banke.
Nekateri viri so nam v zadnjih dneh potrdili, da vodilni v NLB brez SDH pomagajo iskati kandidate za nove nadzornike in lobirajo za njihovo imenovanje. To bi jim najlažje uspelo s pomočjo Banke Slovenije, ki bi lahko SDH vnaprej namignila, kdo od kandidatov je zanjo sprejemljiv in kdo ne.
Izredno imenovanje nadzornikov NLB?
Banka Slovenije, ki jo vodi Boštjan Jazbec, pa ima na voljo še en močan vzvod, saj lahko sama izpelje izredno imenovanje novih nadzornikov. Ali se na to že pripravlja, iz pojasnil Banke Slovenije ni mogoče razbrati. Na vprašanji:
-
Boštjan Jazbec, guverner Banke Slovenije
kakšno je stališče Banke Slovenije do delovanja nadzornega sveta NLB, ki spada med sistemske banke, v tako okrnjeni sestavi, in - ali lahko Banka Slovenije zahteva od lastnika, da dopolni nadzorni svet banke in v katerih primerih ter ali nameravajo to storiti v primeru NLB,
... so nam namreč odgovorili: "Če sestava nadzornega sveta banke nerazumno dolgo ne dosega s statutom določenega števila ali okrnjena zasedba ne omogoča učinkovitega delovanja nadzornega sveta in njegovih komisij, lahko bančni nadzornik poseže po različnih ukrepih."
Poudarili so še, da "je lastnik banke odgovoren za to, da s pravočasnim imenovanjem primernih in sposobnih članov nadzornega sveta zagotovi osnovne pogoje za učinkovito delovanje nadzornega sveta". Komentiranju primera NLB so se izognili zaradi zaupne narave informacij.
Banke na Balkanu vse pomembnejše za dobiček
Skupina NLB je v prvem četrtletju letošnjega leta ustvarila 81,6 milijona evrov dobička pred davki, kar je skoraj 30 milijonov evrov ali 56 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Ključni dejavniki, ki so vplivali na ta rezultat, so po podatkih medletnega poročila za prvo četrtletje:
- solidni rezultati na ključnih področjih poslovanja, zlasti na področju strateških tujih trgov, kar se izraža devetodstotni rasti prihodkov iz rednega poslovanja;
- enkratni prihodki od prodaje delnic Petrola (9,5 milijona evrov) in sodne poravnave z Zavarovalnico Triglav (1,2 milijona evrov);
- znižanje stroškov, ti so upadli za pet odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani;
- prihranki na področju splošnih in administrativnih stroškov (devet odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani) in stroškov dela (tri odstotke v primerjavi z enakim obdobjem lani);
- stroški tveganja v prvem četrtletju 2017, na katere je vplivala precejšnja sprostitev skupinskih oslabitev iz naslova letnega preračuna verjetnosti neplačil (PD) za skupinsko oblikovane rezervacije.
V NLB so posebej opozorili na izboljšanje dobičkonosnosti bank v skupini, ki je dosegla najvišje ravni v zgodovini. Njihov prispevek k dobičku skupine znaša 40,1 milijona evrov, kar pomeni povečanje za skoraj 86 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Prispevek matične banke k rezultatu skupine NLB je znašal 43,5 milijona evrov evrov oziroma 53 odstotkov, prispevek drugih strateških bank k rezultatu skupine NLB po davkih pa se je povečal na 43 odstotkov.
Delež slabih posojil v skupini se je sicer znižal na 12,7 odstotka, delež nedonosnih izpostavljenosti pa se je znižal na 9,3 odstotka. Bruto posojila so po prvih treh mesecih znašala 7,9 milijarde evrov in so bila za 24 milijonov evrov nižja kot ob koncu leta 2016.
8