NLB že devet mesecev z (ne)primernimi nadzorniki

V začetku lanskega avgusta je država kot edina lastnica NLB, največje slovenske banke, v njen nadzorni svet imenovala štiri nove člane:

-  Davida Kastelica, predsednika uprave Zavarovalnice Sava,

-  Alexandra Bayrerja, nekdanjega predsednika uprave Bawag Bank Slovenija,

-  Davida Erica Simona, britanskega strokovnjaka za prestrukturiranje podjetij, in

-  Matjaža Titana, poslovnega svetovalca.  

Svoj mandat so začeli takoj, iti pa so morali še skozi postopek presoje primernosti, ki ga v tesnem sodelovanju z Banko Slovenije vodi Evropska centralna banka (ECB).

A pri tem se je zapletlo. Na Banki Slovenije so nam namreč potrdili, da je postopek "še vedno v teku". "Zaključen bo po opravljeni presoji vseh relevantnih dejstev, ki vplivajo na oceno primernosti članov upravljavskih organov bank", so pojasnili na centralni banki, ki jo vodi guverner Boštjan Jazbec.

Odloča Frankfurt, a gradiva pripravljajo v Ljubljani

Čeprav na centralni banki zatrjujejo, da je odločitev o primernosti članov nadzornega sveta NLB v pristojnosti ECB, je jasno, da ima v postopku pomembno, verjetno celo ključno vlogo Banka Slovenije. Ta namreč za ECB zbere in pripravlja gradiva o kandidatih, ki jih pridobi ali sama ali iz NLB. ECB bi torej težko potrdila nadzornike, do katerih bi imeli v Banki Slovenije resne zadržke, in obratno. 

Pri odločanju o primernosti članov nadzornega sveta NLB ima Banka Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca verjetno celo ključno vlogo. Foto: Matej Leskovšek Še pred dokončno odločitvijo je ECB (in Banko Slovenije) prehitel eden od štirih novih nadzornikov Matjaž Titan, ki je v začetku tedna odstopil s položaja. Iz izjav, ki jih je pred dnevi dajal medijem, je bilo mogoče razbrati, da se je za to odločil tudi zaradi domnevnega omahovanja države s privatizacijo NLB. 

Titan danes za Siol.net o razlogih za svojo odločitev ni želel govoriti. Prav tako ne, kako je njegova odločitev povezana s hitrostjo privatizacije, ki je stvar lastnika in ne nadzornikov. Ti so v postopku zadolženi le za nekatera tehnična opravila, recimo pripravo prospekta za prodajo.  

Kaj je pri Titanu zmotilo Banko Slovenije?

Obstaja možnost, da se je Titan za odhod odločil zaradi drugega razloga – ker ne bo prestal presoje primernosti za člana nadzornega sveta. Ena do možnosti je, da so bančni regulatorji pri Titanu postali pozorni na dvoje:

1.  Pomanjkanje izkušenj v bančništvu. V njegovem življenjepisu ni mogoče najti podatka, da bi služboval v kateri od bank. Bil je vodja pravne službe v Klirinško-depotni družbi (KDD), v preteklosti pa je sodeloval z Banko Slovenije in svetoval več bankam, med drugim tudi Novi KBM pri javni prodaji delnic (IPO) leta 2007. 

2.  Morebitni sporni posli. Titan je od leta 2012 lastnik svetovalnega podjetja Licet, ki je sodelovalo pri privatizaciji Mlinotesta. 

Titan in Banka Slovenije brez komentarja

"Ne želim ničesar komentirati," je Titan odgovoril na vprašanje, ali se je za odstop iz nadzornega sveta odločil, ker je zaslutil, da ne bo prestal testa presoje regulatorja. 

V NLB pa so nam že lani pojasnili, da "gre za razmeroma dolgotrajen postopek". Primož Karpe in Laszlo Urban, ki sta bila v nadzorni svet imenovana februarja lani, sta na zeleno luč ECB čakala šest mesecev, pri čemer evropski regulator ni imel nikakršnih dodatnih vprašanj, so poudarili v NLB. Aktualni postopek traja že tri mesece dlje. Pri tem velja spomniti, da gre za kandidate, ki naj bi v NLB še posebej skrbno pregledali po tem, ko so lani zaradi različnih očitkov protestno odstopili Janko Gedrih, Anton Ribnikar in Anton Macuh.

Odstopljeni član nadzornega sveta NLB Matjaž Titan je lastnik svetovalnega podjetja Licet, ki je sodelovalo pri privatizaciji Mlinotesta Foto: STA , Na Banko Slovenije smo naslovili tudi naslednji vprašanji: 

• kdaj bo postopek presoje zaključen? 
• ali ima oziroma je imela ECB zadržke do katerega koli člana? Če, katerega? 
• je Banka Slovenije v postopku pridobila podatke o poslih enega od kandidatov, gospoda Matjaža Titana, ki bi lahko zanj predstavljali oviro za pridobitev licence? Če, zakaj?

Iz Banke Slovenije so sporočili le, da za odgovore glede izvajanja postopka v ECB niso pristojni, o konkretnih primerih pa "zaradi zakonskih določil ne morejo dati želenih informacij". 

Sledijo novi odstopi?

Titan sicer včeraj ni želel potrditi ali zanikati informacij, da o odstopu razmišljajo tudi nekateri ostali nadzorniki NLB, o čemer se govori v zakulisju. 

V vsakem primeru je NLB spet tam, kjer je bila pred slabim letom dni, pri čemer so se letos začeli tudi postopki njene prodaje. Njen nadzorni svet ima po Titanovem odstopu spet le šest od devetih članov. Ob Kastelicu, Bayrerju in Simonu v njem sedijo še Primož Karpe, ki mu predseduje, Andreas Klingen in Laszlo Urban. Pred kratkim je zaradi konflikta interesov kot nadzornica NLB odstopila še Sergeja Slapničar.