nesreča
Torek, 14. 11. 2017, 15.32
7 let
Zakaj preiskava smrti v Luki Koper stoji? Ker ima država le enega inšpektorja.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,43
9
Delovna nesreča v Luki Koper, ki se je zgodila 29. julija letos in v kateri je bolgarski delavec izgubil življenje, je posledica divjega zahoda na področju najemanja zunanjih izvajalcev pristaniških storitev (IPS) v koprskem pristanišču.
To je ena od ključnih ugotovitev posebne revizije poslov med Luko Koper in IPS, ki so jo opravili v družbi Pricewaterhouse Coopers (PWC).
Z njo se bodo na decembrski izredni skupščini Luke Koper seznanili tudi delničarji, o čemer smo poročali včeraj. Hkrati smo napovedali, da bi lahko država kot največja lastnica družbe po tej reviziji upravi Luke Koper izrekla nezaupnico.
V njej so revizorji potrdili številne očitke o nepravilnostih v procesih in organizaciji dela v Luki Koper, sume kršenja delovnopravne zakonodaje, ki bi lahko imela večmilijonske posledice na družbo, ter pomanjkljiv nadzor nad varnostjo in delom IPS.
Luka Koper: revizija ni ugotovila nobene nezakonitosti
“Revizija ni izpostavila nobene nezakonitosti,” se je uprava Luke Koper danes odzvala na ugotovitve revizorjev PWC. Po njihovih besedah iz revizije izhaja, da ima Luka Koper izdelan in preverljiv sistem naročanja pristaniških storitev ter vzpostavljen nadzor.
“Na tem področju nikakor ne vlada ‘divji zahod’, kakor se je poskušalo to področje zlonamerno prikazati v javnosti. Revizija opozarja na določena tveganja, ki se jih v družbi zavedamo, saj smo jih tudi sami prepoznali in v zvezi s tem smo že sprejeli ustrezne ukrepe,” so pojasnili.
Na posamezne ugotovitve iz revizorskega poročila bo uprava družbe podrobno odgovorila v naslednjih dneh.
Že pred tem so drugi državni organi ugotovili, da gre za "suženjsko delo" z nizkim plačilom, ogromno denarja pa se dvigne v gotovini in izgine neznano kam.
Več o ugotovitvah posebne revizije pišemo v nadaljevanju.
Zaščitili prvega sindikalista
Medtem so se v Luki Koper, ki na sodišču že izpodbija ugotovitve delovne inšpekcije o tragičnem dogodku, očitno odločili, da bodo zaščitili enega od vpletenih, Mladena Jovičića, predsednika sindikata žerjavistov in člana nadzornega sveta.
Za žerjavom, ki je v poznih popoldanskih urah 29. julija stisnil delavca, medtem ko je ta čistil skladišče na terminalu sipkih tovorov, je sedel prvi sindikalist in eden od najbolj vplivnih ljudi v Luki Koper. Delavec je na kraju nesreče umrl zaradi poškodb.
Dragomir Matič, prvi mož Luke Koper
Pokojni delavec je sicer delal za podjetje Konteso, ki je v lasti Igorja Babiča, brata Bojana Babiča, direktorja potniškega terminala v Luki Koper. Podjetje je bilo ustanovljeno v začetku lanskega leta, z Luko Koper pa je ustvarilo več kot 600 tisoč evrov prometa.
V Luki Koper so Jovičiću po naših informacijah nedolgo po dogodku odpovedali pogodbo o zaposlitvi in z njim sklenili novo. Uradno so ga prezaposlili na drugo delovno mesto, po navedbah več virov pa so ga s tem v resnici rešili pred morebitno krivdno odpovedjo.
Preberite še:
Upravi Luke Koper grozi nezaupnica na skupščini lastnikov
Za "gazde" v Luki Koper rekordno leto, država nadnje pošilja revizorje
Luka Koper: kaj bo pokazala preiskava nesreče, v katero je vpleten prvi sindikalist
Morebitne kršitve, ki bi mu jih dokazali na podlagi preiskave nesreče, bi namreč storil na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki ne velja več.
"Luka Koper je pravočasno sprožila in izpeljala vse predvidene postopke. Zaradi varovanja osebnih podatkov pa vam na preostala vprašanja žal ne moremo odgovoriti," so bili v Luki Koper skopi s pojasnili o Jovičiću.
Predstavniki zaposlenih v Luki Koper so sicer veliki podporniki trenutne uprave Dragomirja Matiča, z lansko večdnevno blokado pristanišča pa so pred zamenjavo rešili zdaj že nekdanji nadzorni svet pod vodstvom Alenke Žnidaršič Kranjc.
Zakaj stoji kriminalistična preiskava? Ker inšpektor preiskuje druge nesreče
Preiskava okoliščin delovne nesreče še ni končana, ker naj bi kriminalisti po neuradnih podatkih čakali na ugotovitve inšpektorjev.
Janez Požar, preiskovalec pomorskih nesreč in incidentov
Medtem ko so delovni inšpektorji že končali delo, se je ustavilo na inšpektoratu za preiskovanje pomorskih nesreč.
"Običajno bi bila preiskava že končana, vendar pa je (žal) v letošnjem letu zgodilo do šest večjih pomorskih nesreč, ki zahtevajo podrobnejšo analizo, jaz sem pa edini preiskovalec," je za Siol.net pojasnil preiskovalec pomorskih nesreč in incidentov Janez Požar, sicer predsednik nadzornega sveta Luke Koper v letih od 2009 do 2013.
Iz posebne revizije je razvidno, da se je problematika izvajalcev pristaniških storitev vlekla že dalj časa. Požar pa očitno v tem obdobju ni poskrbel, da bi se uredila skladno s predpisi.
Dodal je, da je treba preiskavo opraviti v roku 12 mesecev od nesreče. V primeru, da gre za kompleksnejšo zadevo, pa je treba po 12 mesecih objaviti vmesno poročilo.
Zadnja javno objavljena poročila preiskovalca pomorskih nesreč in incidentov se sicer nanašajo na nesreče, ki so se zgodile leta 2015.
So policisti opravili svoje delo?
Kriminalisti Policijske uprave (PU) Koper več kot tri mesece po tragičnem dogodku še niso končali preiskave.
Tako še ni uradno znano, ali je policija na kraju opravila preizkus alkoholiziranosti in vsebnosti preostalih prepovedanih substanc ter ali so za izjavo Jovičića žerjavista in odvzem krvi poskrbeli šele nekaj dni po dogodku. Prav ta podatek bo ovrgel domneve, da policija že na dan nesreče ni ustrezno opravila svojega dela.
Po naših informacijah naj bi kriminalisti že ugotovili, da je vodja delovnega procesa (signalist, odgovoren za koordinacijo med žerjavistom in delavcem na terminalu) svoje delo opravljal brez ustreznega izpita.
Kaj je ugotovil inšpektorat za delo
Zato pa je preiskavo končala delovna inšpekcija in pri nadzoru v Luki Koper in pri podjetju Kontesu ugotovila nepravilnosti.
Pri Luki Koper so ugotovili, da "dela pri pretovoru soje opravljajo brez predpisanega delovodje in delo žerjavista brez pomoči signalista". Inšpektorat je izdal upravno odločbo in odredil odpravo ugotovljenih nepravilnosti, vendar pa odločba še ni pravnomočna, saj so se v koprski družbi nanjo pritožili.
Nataša Trček, Inšpektorat za delo
V skladu z notranjimi postopki bi morala v času, ko se je zgodila nesreča, delati dva žerjavista v tandemu, pri čemer en dela kot signalist, medtem ko drugi upravlja žerjav. "Namesto da bi delal kot signalist, je drugi žerjavist počival, vloga signalista pa je bila dodeljena delavcu IPS iz podjetja Konteso. Ta delavec pa v času nesreče ni izvajal nalog signalista, temveč je izvajal naloge čiščenja," so ugotovili delovni inšpektorji.
Pri delodajalcu pokojnega delavca so ugotovili, da ga pred zaposlitvijo niso napotili na zdravstveni pregled in ga tudi niso usposabljali za varno opravljanje dela. "Delodajalec tudi ne usposablja odgovornih oseb za zagotavljanje varnosti delavcev na skupnem delovišču," so pojasnili.
Po navedenih ugotovitvah so podjetju Konteso izdali upravno odločbo, s katero so mu odredili odpravo ugotovljenih nepravilnosti, ter odločbo o prekršku z izrekom globe v znesku štiri tisoč evrov.
Luka Koper je sicer že končala sodelovanje s podjetjem Konteso.
Lanski protesti delavcev Luke Koper, s katerim so preprečili predčasno zamenjavo nadzornega sveta pod vodstvom Alenke Žnidaršič Kranjc.
Na inšpektoratu opozarjajo, "da ugotovljenih kršitev predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu ni mogoče neposredno povezovati z nezgodo pri delu".
Odgovornost zahteva tudi družina pokojnega delavca, ki jo zastopa odvetnik Igor Cek.
"Luka Koper se v civilnem smislu ne bo mogla izogniti odgovornosti, saj signalist, ki je to delo v trenutku nesreče opravljal brez ustreznih kvalifikacij, tam ni stal naključno, ampak je bil najavljen,” je pojasnil Cek. Verjame, da bo policija delo končala do konca leta.
Cek je opozoril tudi na ugotovitve inšpektorata za varstvo pri delu in zdaj še revizijske hiše PWC, ki "sta ugotovila več nepravilnosti v procesih in organizaciji dela v pristanišču".
Luka Koper krši zakonodajo
Revizorji PWC so pregledovali poslovno sodelovanje Luke Koper z lokalnimi podjetji, izvajalci pristaniških storitev, ki so znana tudi kot "gazde". Od njih najemajo delavce, pri tem pa se že dalj časa pojavljajo očitki o nepravilnostih in izkoriščanju.
Njihova ključna ugotovitev je, da ima poslovni model Luke Koper veliko pomanjkljivost. Po eni strani morajo imeti IPS avtonomijo pri izvajanju storitev in popolno odgovornost za doseganje rezultatov, drugače bi lahko šlo za obstoje delovnega razmerja.
Po drugi strani so v Luki Koper ravno zaradi tega omejeni pri neposrednem nadzoru nad delavci IPS, vključno na področju zdravja in varnosti pri delu, kar povečuje tveganje regulatornih kršitev.
Druge ugotovitve
- Model najemanja storitev IPS je bil vzpostavljen leta 1995, po tem pa v Luki Koper niso izvedli nikakršne naknadne sistematične analize, kot denimo odgovor na pravne in regulatorne spremembe ali spremembe v poslovnem okolju.
- zgodovinsko so obstajale močne vezi med Luko Koper in IPS, saj so več teh podjetij ustanovili nekdanji zaposleni v Luki Koper, ti pa so prav tako zaposlovali znatno število nekdanjih delavcev v Luki Koper. Takšne okoliščine pomenijo večje tveganje v zvezi z navzkrižjem interesov.
-
Nadzorni svet Luke Koper pod vodstvom Rada Antoloviča (desno) je zahteval izredno skupščino.
Luka Koper je zaradi poslovne povezanosti z IPS izpostavljena tveganju izgube ugleda kot posledica morebitnih korupcijskih in neetičnih praks IPS ali njihovih podizvajalcev. - V Luki Koper so mnenja, da morajo javna naročila izvajati samo pri investicijah v pristaniško infrastrukturo, ne pa tudi pri nabavi pristaniških storitev.
- Pri nobenem od petih največjih izvajalcev ni bil izveden razpisni postopek, temveč so bili vsi najeti na podlagi krovnih pogodb za nedoločen čas.
- Cene so določene interno, brez dogovarjanja z IPS.
- V primeru podjetja Encon je delovna inšpekcija ugotovila, da gre za najemanje napotenih delavcev, ne za nabavo storitev. To pomeni, da sta tako Luka Koper in Encon kršila zakon. Luka Koper je končala sodelovanje s podjetjem in se zoper odločbo pritožila.
- Po danih informacijah ne kaže, da bi drugi izvajalci pristaniških storitev poslovali na bistveno drugačen način v primerjavi s podjetjem Encon.
- Zaradi tega obstajajo finančno tveganje (dodaten strošek zaposlitve spornih delavcev bi znašal več kot 20 milijonov evrov na leto), davčno tveganje (Luka Koper bi morala plačati neporavnane davke in socialne prispevke) in tveganje neprekinjenega poslovanja (Luka Koper bi bila lahko prisiljena končati poslovanje z IPS).
9