Sreda, 15. 3. 2017, 19.33
7 let, 1 mesec
Kadrovska koalicija Cerar-Janša: Žmavcu zelena luč, Puljiću ne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,40
7
Že včeraj pozno popoldne so se pojavile špekulacije, ali gre pri ponovnem imenovanju Borisa Novaka na čelo Pošte Slovenije v resnici za vezano trgovino med največjo vladno in največjo opozicijsko stranko pri glasovanju o dveh novih članih nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH). Današnje dogajanje v državnem zboru jih potrjuje.
Franc Žmavc, kandidat SMC za člana nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja z dvanajst milijard evrov vrednim premoženjem države, je danes dobil podporo mandatno-volilne komisije državnega zbora, drugi kandidat Željko Puljić, ki prihaja iz kvote DeSUS, pa ne.
To je epilog burnega političnega dogajanja zadnjih dni, ki se je očitno razpletlo s sklenitvijo kadrovske koalicije med predsednikom SMC Mirom Cerarjem in prvakom SDS Janezom Janšo. Novo nadaljevanje bo sledilo v ponedeljek.
Mandatno-volilna komisija državnega zbora je Žmavca podprla, Puljića pa ne. Pri potrjevanju kandidata SMC so ključno vlogo odigrali poslanci SDS.
Po prvotnem predlogu, ki ga je vlada poslala v državni zbor, bi morali poslanci o Puljiću in Žmavcu odločati v paketu. Toda v zadnjih dneh temu predlogu ni kazalo dobro. Podporo so mu odrekli v SD in celo v poslanski skupini SMC. V mandatno-volilni komisiji sedi sedemnajst poslancev. Za sprejetje prvotnega predloga bi tako morali glasovati vsi poslanci SMC in DeSUS.
A po posredovanju Cerarja in vrha SMC je sledil val preobratov. Že včeraj je vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer po sestanku z Žmavcem in Puljićem stopila na ročno zavoro. Dejala je, da sta oba kandidata na zaslišanju v poslanski skupini pojasnila in demantirala veliko večino očitkov. Kljub temu naj bi del poslancev SMC ostal pri stališču, da obeh kandidatov ne želi podpreti.
Preberite še:
Začetek konca Cerarjeve vlade?
Dan preobratov: SDS na pomoč SMC
Zaradi zapletov pri imenovanju novega generalnega direktorja so v SDS zahtevali izredno sejo državnega zbora.
Nov preobrat se je zgodil na današnji seji mandatno-volilne komisije. Uresničilo se je namreč tisto, kar se je v zakulisju omenjalo že včeraj zvečer. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je predlagal ločeno glasovanje o obeh kandidatih. Neuradni razlog: največja opozicijska stranka bi podprla Žmavca, s čimer bi šla na roko SMC, ne pa Puljića. Temu so se uprli v DeSUS, ki bi v tej politični igri ostal praznih rok. V SDS so namreč nasprotovali imenovanju Puljića, pri glasovanju o Žmavcu pa so se vzdržali.
V SDS že včeraj niso želeli odgovoriti na naše vprašanje, kako bodo glasovali na današnji seji mandatno-volilne komisije parlamenta, prve stopničke, ki jo morata kandidata preskočiti na poti do imenovanja v SDH.
Tudi na ponedeljkovi plenarni seji bi lahko šli v SDS na roke tako, da bi se je udeležilo le manjše število njenih poslancev. Za sprejem predloga je namreč potrebna zgolj navadna večina prisotnih poslancev.
Kaj o kadrovanju v SDH pravi Cerar?
Na predsednika vlade smo že včeraj naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je:
- ali vas kot politika, ki je leta 2014 prišel na oblast z obljubami o etiki in morali, moti dejstvo, da sta dva državna organa pri obeh predlaganih kandidatih za nadzornika SDH ugotovila nepravilnosti?
- zakaj kljub temu podpirate oba kandidata?
- ali nameravate pred glasovanjem v DZ o obeh kandidatih obiskati poslansko skupino SMC?
- kako razumete zadržke in nenaklonjenost nekaterih poslancev SMC do obeh kandidatov?
"Postopki za izbor obeh članov nadzornega sveta so potekali zakonito in transparentno. Oba kandidata za člana Nadzornega sveta SDH je na predlog kadrovske komisije vladi predlagalo pristojno ministrstvo za finance," so za Siol.net pojasnili v kabinetu predsednika vlade.
"Predsednik vlade dr. Miro Cerar pričakuje, da je izbor kandidatov potekal odgovorno in strokovno. Premier je prepričan, da bodo v nadaljevanju postopka poslanke in poslanci pozorno pretehtali svojo odločitev," so še dodali.
DeSUS gre naprej: na potezi bo Brglez
"Boj je izgubljen, vojna pa še ni," je komentiral Franc Jurša iz DeSUS.
»Boj je izgubljen, vojna pa še ni,« je včeraj popoldne za Siol.net povedal poslanske skupine DeSUS Franc Jurša.
»Zakon o SDH jasno določa, da mora državni zbor o kandidatih glasovati v paketu. Zagotovo bomo odločitev mandatno-volilne komisije dali v presojo zakonodajno-pravni službi državnega zbora. Upamo, da ji bo pred ponedeljkovo sejo prisluhnil tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez,« je dejal Jurša.
Napovedal je še, da bo DeSUS na sejo državnega zbora prišel z novimi podatki o Puljiću, s katerimi bo skušal prepričati poslance, naj ga podprejo.
Na vprašanje, kako bo današnje dogajanje vplivalo na odnose v koaliciji, je Jurša odgovoril, da »ti še vedno dokaj normalni«. »Logično pa je, da so nekoliko bolj razrahljani proti koncu mandata kot na začetku, je ocenil Jurša. Današnje glasovanje poslancev SDS je komentiral kot »njihovo odločitev«.
Novak dobil nov mandat na Pošti
Že včeraj smo poročali, da Boris Novak ostaja na položaju generalnega direktorja državne Pošte Slovenije. Nadzorni svet mu je zaupal nov petletni mandat na čelu podjetja, ki zaposluje več kot 5.700 ljudi.
Nadzorniki pod vodstvom dr. Aleša Groznika, ki naj bi do zadnjega razmišljali o Novakovi zamenjavi in iskali dovolj dobrega naslednika, so se odločili tudi za podaljšanje mandata dosedanjemu članu poslovodstva Vinku Filipiču.
"Nadzorni svet je po temeljitem razmisleku soglasno sprejel odločitev, da podaljša mandate obstoječima poslovodnikoma," so po seji sporočili s Pošte Slovenije. Od Novaka sicer pričakujejo, da bo do konca maja pripravil strategijo z jasnim akcijskim načrtom, kjer so opredeljeni ukrepi, roki izvedbe in ekonomski učinki.
Borisu Novaku je uspelo prepričati nadzornike, dobil je nov mandat na čelu Pošte Slovenije.
"Zlasti je treba zajeti področja konsolidacije in organizacije vse skupine, organiziranost vodilnih delavcev, tržne informatike, strategije informatizacije na celoviti programski rešitvi, strategije vodenja in upravljanja OGJS na temelju dolgoročne ekonomske vzdržnosti, oblikovanja celovitega modela odgovornosti za posamezne funkcije ter predlog ukrepov za zagotovitev nemotenega vzdržnega delovanja manipulacije in dostave v skupini PS," je pojasnil prvi nadzornik.
Zaplet pri imenovanju
Odločanje o novem generalnem direktorju Pošte se je vleklo od konca lanskega leta. Novak je pričakoval nov mandat, saj družba v zadnjem obdobju izboljšuje poslovanje in za zdaj dosega rezultate, ki jih od nje pričakujejo v Slovenskem državnem holdingu (SDH).
Toda nedavno se je začelo zapletati. Po neuradnih informacijah so nadzorniki od Novaka oziroma poslovodstva zahtevali pripravo nove strategije razvoja družbe, v kateri bi predstavil, kako bo nadomestil izpad prihodkov iz osnovne poštne dejavnosti.
SDS zaradi Pošte na nogah
Zaradi informacij, da se bo moral Novak posloviti s položaja generalnega direktorja Pošte Slovenije, so v SDS včeraj že zahtevali izredno sejo državnega zbora, na kateri bi razpravljali o "političnem kadrovanju" v državnem podjetju.
Odziv največje opozicijske stranke je pričakovan, saj je ta družba od nekdaj veljala za "kadrovsko utrdbo" SDS. Novak namreč velja za kader SDS, za naslednika ga je izbral nekdanji dolgoletni prvi mož Pošte Aleš Hauc. V Haučevem času je službo na Pošti našlo več vidnih članov SDS, med drugim Matjaž Janša, nekdanji vodja direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za gospodarstvo.
V Haučevem obdobju je imela Pošta Slovenije tudi pomembno vlogo pri financiranju brezplačnikov, ki so izhajali pred volitvami leta 2008 in so bili izrazito naklonjeni SDS, nato pa so skupaj z dolgovi končali v stečaju.
Deset milijonov evrov dobička
Skupina Pošta Slovenije je po nerevidiranih in nedokončanih podatkih v lanskem letu ustvarila 237,6 milijona evrov poslovnih prihodkov in nekaj več kot deset milijonov evrov čistega dobička. To je za 700 tisoč evrov več kot leta 2015. Konec lanskega leta je bilo v Skupini Pošta Slovenije 6.111 zaposlenih.
Zaposleni rožljali s stavko
Glavna težava za Pošto Slovenije so visoki fiksni stroški, saj samo za stroške dela nameni 140 milijonov evrov na leto, kar pomeni okoli dve tretjini vseh čistih prihodkov od prodaje. V prihodnjih letih bi se torej lahko zgodilo, da družba stroškov ne bi zmogla več pokrivati.
Sindikati so že dalj časa nezadovoljni z razmerami v Pošti Slovenije.
Posli, ki se jih je Pošta lotila v obdobju sedanjega poslovodstva in s katerimi naj bi nadomestili izpad, pa naj ne bi prinašali želenih rezultatov.
Za Novaka je težavo pomenilo tudi zaostrovanje pogovorov s sindikati, ki so že dalj časa nezadovoljni z razmerami v družbi. Pomanjkanje kadra je namreč pripeljalo do kronične preobremenjenosti zaposlenih, zlasti pismonoš.
Zato so se sindikati v kritičnem obdobju pred odločanjem o novem generalnem direktorju odločili, da bodo od dosedanjega prvega moža Pošte poskušali iztržiti višje plače. Za dosego dogovora so mu dali čas do konca meseca.
Toda Novak je imel pri tem zvezane roke. Če bi ugodil zahtevam sindikatov in si s tem zagotovil njihovo naklonjenost, bi si hkrati otežil položaj. Pri pripravi prihodnje strategije bi moral upoštevati tudi bistveno višje stroške dela.
Kdo je imenoval novega generalnega direktorja
V nadzornem svetu Pošte Slovenije so poleg Groznika z ljubljanske ekonomske fakultete nekdanji dekan ljubljanske pravne fakultete Peter Grilc, Vanessa Grmek iz Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Milan Perović, glavni izvršni direktor Avtotehne. Interese zaposlenih v nadzornem svetu zastopata Božidar Pograjc in Aleš Arnejčič.
7