Poštarji zahtevajo višje plače, sicer bodo direktorju pokazali rdeči karton

Čez manj kot 14 dni se mandat izteče članu poslovodstva Vinku Filipiču, brez katerega si številni ne predstavljajo delovanja družbe. V maju pa bo mandat prenehal tudi generalnemu direktorju Borisu Novaku, ki ga je na Pošto Slovenije za svojega naslednika pripeljal nekdanji prvi mož Aleš Hauc.

Mandat generalnega direktorja Pošte Slovenije Borisa Novaka se izteče maja letos. Foto: STA , V sredo bo redna seja nadzornega sveta Pošte, na kateri se bodo člani seznanili s poslovanjem skupine v lanskem letu. Ali bodo nadzorniki pod vodstvom dr. Aleša Groznika že odločali tudi o novem mandatu Novaka oziroma o imenovanju novega generalnega direktorja, ni znano.

Groznik, sicer profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, nam je pojasnil le, da se "trenutno odvija kadrovski postopek". O tem, ali je nadzorni svet zadovoljen z delom poslovodstva, ni želel govoriti. Brez komentarja je tudi Slovenski državni holding (SDH), ki upravlja Pošto Slovenije.

Od Novaka pričakujejo novo strategijo

Po naših neuradnih informacijah nadzorniki že dlje časa od Novaka oziroma od poslovodstva zahtevajo pripravo nove strategije razvoja družbe, v kateri bi predstavil, kako bo nadomestil izpad prihodkov iz osnovne poštne dejavnosti.

Na Novaka, ki se je na čelo družbe zavihtel v obdobju druge Janševe vlade leta 2012, iz vrst nadzornikov po naših informacijah leti več očitkov:

• nezadovoljstvo zaposlenih z razmerami v podjetju,
• nekonkurenčnost, zaradi katere mu DHL in drugi tekmeci prevzemajo posle,
• nepotrebno ustanavljanje in poslovanje prek odvisnih družb,
• tožbe nekdanjih zaposlenih zaradi po njihovem nezakonitih odpovedi in s tem povezani pravni stroški in odškodnine.

Upad prihodkov

Za Pošto so skrb zbujajoči predvsem podatki, da prihodki od prenosa poštnih pošiljk in plačilnega prometa na letni ravni upadajo za okoli 10 milijonov evrov. Samo na področju prenosa pošiljk naj bi prihodki v zadnjih petih letih upadli skoraj za polovico.

Na drugi strani ima Pošta Slovenije visoke fiksne stroške. Samo za stroške dela nameni 140 milijonov evrov na leto, kar pomeni okoli dve tretjini vseh čistih prihodkov od prodaje. V obdobju petih do desetih let to pomeni, da družba s prihodki ne bi zmogla več pokrivati vseh stroškov in bi morala sprejeti drastične ukrepe, kot je množično odpuščanje.

Hkrati družba beleži upad prihodkov od prodaje iger na srečo, trgovskega in drugega blaga. Druge storitve, ki se jih je Pošta lotila v obdobju sedanjega poslovodstva, na primer informacijske storitve, in s katerimi naj bi nadomestili izpad, pa naj ne bi prinašale želenih rezultatov.

Pošta lahko raste le s prevzemi

Pošta bo težko organsko rasla in povečevala prihodke. Da bi nadomestila izpad, se bo morala lotiti prevzemov. Že julija lani smo poročali, da je zainteresirana za nakup koprske logistične družbe Intereuropa, vendar pa je vprašanje, ali bi država kot edina lastnica Pošte Slovenije s tem soglašala. Pošta je sicer nezadolženo podjetje.

O tem, kdo bo prihodnjih pet let vodil Pošto Slovenije, bo odločil nadzorni svet pod vodstvom Aleša Groznika. Foto: STA , V družbi so nam o načrtih za nakup Intereurope povedali, da načrtov v zvezi s strateškimi odločitvami in poslovnimi partnerstvi ne razkrivajo, ker naj bi bil v pripravi strateški razvojni program, ki bo opredelil strategijo družbe do leta 2022.

Pošta je sicer državi med letoma 2010 in 2014 izplačala za kar 31 milijonov evrov dividend, z 20 milijoni evrov pa v letu 2011 sodelovala tudi pri dokapitalizaciji NKBM. V zadnjih dveh letih so izplačila skoraj presahnila. Po letu 2014 je država od družbe skupaj prejela le 5,5 milijona evrov bruto dividend.

Pošta je imela sicer na zadnji dan leta 2015 pri bankah vezanih za okrog 25 milijonov kratkoročnih depozitov. Za kaj namerava porabiti sredstva, ni znano.

Bo Novak prepričal nadzorni svet?

Od tega, ali bo Novak prepričal nadzornike s svojo vizijo prihodnjega razvoja družbe, je odvisna njegova nadaljnja usoda. Po neuradnih informacijah nadzorniki že iščejo novega generalnega direktorja.

Iz virov blizu nadzornega sveta je mogoče slišati, da je eden od mogočih kandidatov za naslednika Novaka dosedanji član poslovodstva Andrej Rihter. Imel naj bi namreč dovolj strokovnega znanja, vprašanje, ki se zastavlja nadzornikom, pa je, ali ima tudi dovolj vodstvenih sposobnosti. Ali je resnična informacija, da Rihterja podpira največja vladna stranka SMC, uradno ni mogoče preveriti.

Bojan Požar je na svojem blogu sicer poročal, da bo namesto Novaka imenovan Anton Petrič, ki je med drugim direktor podružnice ameriškega IT-velikana Cisco Systems v Sloveniji. To ne drži. Po naših podatkih je Petrič sprejel ponudbo Deutsche Telekoma za vodenje operacij v vzhodni in srednji Evropi.

Zaposleni jeziček na tehtnici

Pomembno vlogo pri imenovanju novega generalnega direktorja bodo imeli predstavniki zaposlenih, ki so na videz nezadovoljni z zdajšnjim poslovodstvom.

​Pomanjkanje kadra zaradi bolniških odsotnosti in upokojevanja ter razmeroma nizke plače za Pošto Slovenije že dalj časa pomeni veliko težavo. Foto: STA , Pomanjkanje kadra zaradi bolniških odsotnosti in upokojevanja ter razmeroma nizke plače za Pošto Slovenije že dalj časa pomeni veliko težavo in je pripeljalo do kronične preobremenjenosti zaposlenih, zlasti pismonoš. 

V začetku februarja letos se je zgodila celo tako imenovana bela stavka, zaradi katere je bil moten raznos poštnih pošiljk. Pošta je na nekaterih območjih po državi začasno sprejela ukrep, po katerem so pošto dostavljali vsak drugi dan.

Podpora v zameno za zvišanje plač?

Predstavniki zaposlenih naj bi zdaj ponovno imenovanje Novaka pogojevali z izpolnitvijo zahteve po zvišanju osnovnih izhodiščnih plač za deset odstotkov. Novaku so po naših informacijah postavili rok za dogovor do konca tega meseca, torej še pred iztekom mandata.

V šestčlanskem nadzornem svetu Pošte Slovenije imajo sicer dva svoja člana, predsednika sveta delavcev Božidarja Pograjca in Aleša Arnejčiča. Preostali člani nadzornega sveta so poleg Groznika še Peter Grilc, nekdanji dekan ljubljanske pravne fakultete, Vanessa Grmek iz Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Milan Perović, glavni izvršni direktor Avtotehne.

Vendarle se z imenovanjem generalnega direktorja (še) ne mudi in bi si lahko nadzorni svet za odločanje vzel več časa.