Sreda,
18. 9. 2024,
13.46

Osveženo pred

4 ure, 19 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,11

Natisni članek

Natisni članek

plastika znanstvenik laboratorij recikliranje Lenart podjetje

Sreda, 18. 9. 2024, 13.46

4 ure, 19 minut

V Lenartu odprli nove poslovne prostore podjetja Interzero Plastics Innovations

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,11
Lenart , industrijska cona Lenart, Interzero Plastics Innovations | Ulčnik Krump je dodala, da je spekter uporabe recikliranih materialov, ki jih ustvarjajo, zelo širok. "Iz njih se da narediti vse – od gospodinjskih pripomočkov, izdelkov za šport in prosti čas do embalaže za neposreden ali posreden stik s hrano, reciklirane materiale pa uporabljajo tudi za dizajnersko pohištvo ali nakit," je povedala in dodala, da je izdelke, narejene iz njihovih materialov, mogoče najti v številnih trgovinah, ne samo v Sloveniji, tudi po Evropi. | Foto STA

Ulčnik Krump je dodala, da je spekter uporabe recikliranih materialov, ki jih ustvarjajo, zelo širok. "Iz njih se da narediti vse – od gospodinjskih pripomočkov, izdelkov za šport in prosti čas do embalaže za neposreden ali posreden stik s hrano, reciklirane materiale pa uporabljajo tudi za dizajnersko pohištvo ali nakit," je povedala in dodala, da je izdelke, narejene iz njihovih materialov, mogoče najti v številnih trgovinah, ne samo v Sloveniji, tudi po Evropi.

Foto: STA

V industrijski coni v Lenartu je podjetje Interzero Plastics Innovations odprlo nove laboratorijske prostore. Po besedah direktorice Manice Ulčnik Krump je investicija vredna več kot pet milijonov evrov, samo letos so zanjo namenili 500 tisoč evrov. V novih prostorih, ki so veliki tisoč kvadratnih metrov, je trenutno zaposlenih deset znanstvenikov.

Interzero Plastics Innovations je prva in edina mednarodno akreditirana raziskovalna institucija, specializirana za razvoj inovativnih recikliranih plastičnih materialov v Evropi. Manica Ulčnik Krump je povedala, da razvijajo recepture za reciklirane materiale iz odpadne plastike po uporabi. Drugo področje, ki ga razvijajo, je vrednotenje zelo visoko kontaminiranih odpadkov za področje kemičnega recikliranja, vrednotijo pa tudi materiale na osnovi njihove ponovne uporabe.

Axel Schweitzer, Manica Ulčnik Krump, Nataša Pirc Musar | Foto: STA Axel Schweitzer, Manica Ulčnik Krump, Nataša Pirc Musar Foto: STA

Dodala je, da testirajo materiale v skladu z mednarodnimi standardi in ponujajo svetovanje številnim podjetjem, ki iščejo pomoč na področju recikliranja. "Naši naročniki prihajajo prednostno iz gospodarstva, za njih razvijamo materiale, ki imajo primerljive, najpogosteje celo boljše lastnosti kot materiali iz primarnih virov. Vrednotimo tudi embalažo ter preverjamo njihovo reciklabilnost in kompetence," je povedala.

Nov dokaz, da je naša država zanimiva za tuja vlaganja 

Odprtja novih prostorov se je udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ta je ob tem povedala, da je način ravnanja s plastiko že več let del politične agende EU in Slovenije, ki je tudi članica koalicije visokih ambicij in tam dejavna v procesu pogajanj o novem pravno zavezujočem instrumentu za odpravo onesnaževanja s plastiko na svetovni ravni.

Lenart , industrijska cona Lenart, Interzero Plastics Innovations | Foto: STA Foto: STA

Lenart , industrijska cona Lenart, Interzero Plastics Innovations | Foto: STA Foto: STA

Pirc Musar je menila, da je današnja slovesnost tudi praznik slovensko-nemškega prijateljstva in že tradicionalno odličnih gospodarskih odnosov med Slovenijo in Nemčijo. "Z novo investicijo nemškega vlagatelja v Sloveniji ponovno dokazujete, da je naša država zanimiva za tuja neposredna vlaganja in da kljub trenutnim izzivom ohranja visoko stopnjo zaupanja vlagateljev v slovensko poslovno okolje. Ne gre zanemariti niti dejstva, da je Slovenija varna država, še vedno z zdravim in čistim okoljem ter delujočo pravno državo," je dodala.

Nemška veleposlanica Sylvia Groneick je na otvoritvi dejala, da vsi sledimo istemu cilju. "Tukaj lahko vidimo, kako se ekološke potrebe in gospodarski interesi med seboj povezujejo. Raziskovalni in kompetenčni center je odličen primer povezanosti med znanostjo in gospodarstvom," je menila in dodala, da je današnji dogodek tudi odličen primer dobrih gospodarskih odnosov med Slovenijo in Nemčijo.

 Z leve: Manica Ulčnik Krump, Nataša Pirc Musar, Axel Schweitzer in Sylvia Groneick | Foto: STA Z leve: Manica Ulčnik Krump, Nataša Pirc Musar, Axel Schweitzer in Sylvia Groneick Foto: STA

Ustanovitelj in lastnik skupine Interzero, ki je leta 2016 ustanovil eno od hčerinskih podjetij tudi v Mariboru, Axel Schweizer pa je povedal, da Slovenija s svojim odnosom do trajnosti in varovanja okolja ponuja idealne pogoje za uresničevanje ciljev podjetja. "Naša vizija je svet brez odpadkov in če želimo, da postane resničnost, moramo delati bolje kot doslej," je povedal Schweizer in pohvalil podjetje, ki po njegovih besedah letno razvije okrog 40 novih receptur za optimalno uporabo recikliranih materialov v proizvodnji.

Pred otvoritvijo novih prostorov se je Pirc Musar srečala tudi z županom Lenarta Janezom Krambergerjem. Po srečanju je za STA povedala, da ji je župan predstavil občino in nekaj izzivov, s katerimi se srečujejo. Kramberger ji je omenil težave pri urejanju enotne lokacije za dve podjetji, ki se ukvarjata z odpadki.

Pirc Musar je ob tem dejala, da se je po njenem vedenju proces ustavil na skladu kmetijskih zemljišč zaradi enega od lastnikov zemljišč, ki mu ne morejo dodeliti nadomestnega kmetijskega zemljišča drugje. "Res bi si želela, da bi se tovrstni administrativni postopki pohitrili. Občine vedo, kje imajo težave, urejajo stvari, ki so pomembne za prebivalce na lokalni ravni, zato bi si želela več razumevanja na državni ravni," je ob tem izjavila Pirc Musar.

plastika embalaža odpadki smeti
Novice Ob svetovnem dnevu Zemlje s pomembnim pozivom
Skaza_Reciklirana.plastika
Novice Naraščajoča grožnja našemu planetu
plastika embalaža odpadki smeti
Novice Razkrivamo, kako poslovna ekologija spreminja pravila igre v trajnostnem ravnanju s plastičnimi izdelki