V kateri regiji in dejavnosti je plača ženske najbližje plači moškega?

Slovenija med državami z najmanjšo razliko med spoloma

Razlika med spoloma je v Sloveniji nekoliko manj očitna kot v večini držav sveta. Glede na poročilo svetovnega ekonomskega foruma (WEF), ki ocenjuje razliko med spoloma na več različnih področjih, je manjšo razliko kot v Sloveniji mogoče zaznati v sedmih izmed 144 primerjanih držav. Najbolje se Slovenija izkaže na področju politične moči, saj je po podatkih svetovne banke na 22. mestu po deležu žensk v parlamentu. Visoko (na 19. mestu) je Slovenija tudi na področju ekonomske vključenosti in priložnosti.

Tudi ko primerjamo razliko med plačami, se Slovenija v primerjavi s članicami EU28 izkaže za eno izmed bolj enakopravnih držav. Po podatkih za leto 2015 je imelo manjšo plačno razliko med spoloma od Slovenije pet članic EU28.

V primerjavi z letom 2008 neenakost manjša

Po predhodnih, začasnih podatkih statističnega urada SURS je povprečna bruto plača moških v Sloveniji v povprečju dobrih šest odstotkov višja od žensk. V primerjavi z letom 2008 se je zaradi hitrejše rasti povprečne bruto plače žensk razlika med povprečnimi bruto plačami zmanjšala za skoraj poldrugo odstotno točko.

Ženske v najbolj enakovrednem položaju v regiji Jugovzhodna Slovenija

V jugovzhodni regiji skoraj ni razlike med povprečno bruto plačo moškega in ženske. Razlika je tretjina odstotka, ker pomeni, da imajo ženske v povprečju pet evrov nižjo plačo od moških. Med regijami z nižjo razliko v povprečni plači je tudi zasavska regija, kjer je povprečna plača moškega v povprečju dobra dva odstotka višja od ženske. Manj kot petodstotno razliko je mogoče opaziti še v koroški regiji.

Največja razlika med povprečnimi plačami je zabeležena v gorenjski regiji, kjer moški v povprečju zasluži dobrih 13 odstotkov več od ženske. Edina regija, kjer je razlika večja od desetih odstotkov, je še spodnjeposavska.

Največja razlika v najmlajši starostni kategoriji

Starostna kategorija od 15 do 24 let je edina, v kateri imajo moški v povprečju več kot deset odstotkov višjo plačo od žensk. Najnižje razlike so tik pred upokojitvijo, to je v starostni kategoriji od 55 do 64 let in pri starostni skupini starejših od 65 let.

V niti eni dejavnosti ženska s terciarno izobrazbo nima višje plače od moškega

V kategoriji najbolj izobraženega kadra so razlike med povprečnimi bruto plačami v Sloveniji najvišje. V povprečju ima moški z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo dobrih 20 odstotkov višjo povprečno bruto plačo od ženske. Na takšno razliko najbolj vplivajo razlike v plačah v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, kjer ima moški v povprečju dobrih 37 odstotkov višjo plačo od ženske. Poslovanje z nepremičninami je edina dejavnost, kjer ima moški s terciarno izobrazbo za manj kot deset odstotkov višjo plačo od ženske.

Najmanjše so razlike pri zaposlenih s srednješolsko izobrazbo. V letu 2016 je imel zaposleni moški s srednješolsko izobrazbo dobrih 15 odstotkov višjo plačo od ženske. Ženske s srednješolsko izobrazbo imajo višjo povprečno plačo od moškega v petih dejavnostih. Najvišja je razlika v dejavnosti promet in skladiščenje, kjer moški s srednješolsko izobrazbo zaslužijo skoraj osem odstotkov manj od žensk.

Tako pri moških kot ženskah so med dejavnostmi z najhitrejšo rastjo bruto plače v primerjavi z letom 2008 predelovalne dejavnosti in dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Foto: Reuters Največje razlike v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva

Več kot 30 odstotkov višjo povprečno bruto plačo imajo moški v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih.

Izmed 19 dejavnosti imajo moški nižjo bruto plačo od žensk v treh. Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja je dejavnost, kjer imajo moški najnižjo plačo v primerjavi z ženskami, ki je v povprečju dobrih 13 odstotkov nižja od povprečne bruto plače ženske. V dejavnosti je izmed vseh zaposlenih ena petina žensk in štiri petine moških, a te zasedajo bolje plačane delovne položaje.

Med dejavnostmi z nižjo povprečno bruto plačo moških v primerjavi z ženskami je tudi gradbeništvo. Kljub temu je gradbeništvo edina dejavnost, kjer se je razlika med plačo moškega in ženske, v primerjavi z letom 2008, povečala v korist moških. Razlika se je, upoštevajoč leto 2008, najbolj zmanjšala v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, in sicer za 20 odstotnih točk.

Gradbeništvo je edina dejavnost, kjer so plače moških v primerjavi z letom 2008 rasle hitreje kot plače žensk. Foto: Reuters Povprečna plač žensk je najhitreje rasla v predelovalnih dejavnostih

V primerjavi z letom  2008 se je povprečna plača ženske v predelovalnih dejavnostih zvišala za skoraj 37 odstotkov. Manj kot desetodstotno rast povprečne bruto plače so ženske dosegale v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, dejavnosti gradbeništva in dejavnosti izobraževanja.

Povprečna plača moških se je v primerjavi z letom 2008 znižala v dveh skupinah dejavnostih, to so finančne in zavarovalniške dejavnosti in kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.

Edina skupina poklicev z višjo plačo žensk je skupina uradniki

Največja razlika med bruto povprečnimi plačami glede na skupino poklicev je v skupini upravljalci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci. V teh poklicih je plača moških za skoraj četrtino višja od plač žensk. V poklicni skupini strokovnjaki so moški v povprečju za dobrih 18 odstotkov bolje plačani od žensk. Moška plača je v povprečju nekoliko nižja le v skupini poklicev uradniki.

V javnem sektorju večje razlike kot v zasebnem

Moški v javnem sektorju imajo v povprečju slabih pet odstotnih točk višjo povprečno bruto plačo od žensk kot moški v zasebnem sektorju. V primerjavi z letom 2008 se je plačna razlika v zasebnem sektorju zmanjšala za slabih pet odstotnih točk, medtem ko se je v javnem sektorju povečala za 1,6 odstotne točke.