Predsednica ECB o obrestnih merah: Gre za potovanje, in nismo še na cilju

"Gre za potovanje, in nismo še na cilju," je ob umiritvi dinamike zviševanja obrestnih mer trenutno fazo zaostrovanja denarne politike v evrskem območju orisala Lagardova.

Svet ECB je skladno s pričakovanji sedmič zapored zvišal osrednje obrestne mere za območje evra. Tokratni dvig je bil za 0,25 odstotne točke nižji od predhodnih, vseeno pa se s tem nadaljuje rekorden niz zaostrovanja denarne politike. Od julija lani so tako obrestne mere narasle za 3,75 odstotne točke.

Predsednica ECB je po pisanju tujih tiskovnih agencij povedala, da so bili na današnji seji sveta ECB predstavljeni "raznoliki pogledi" članov osrednjega organa denarne politike v območju z evrom, a da so se vsi strinjali glede potrebe po vnovičnem dvigu obrestnih mer.

"Inflacijski obeti predolgo ostajajo previsoki," je Lagardova strnila glavno sporočilo sveta ECB, ki je botrovalo novemu zvišanju cene denarja.

Inflacija ostaja previsoka

Ob sprehodu skozi zadnje inflacijske podatke evropskega statističnega urada Eurostat je Francozinja izpostavila, da indikatorji temeljne inflacije ostajajo previsoki. Pri tem je omenila tudi povečane plačne pritiske ob trenutnih razmerah na trgu dela in prizadevanjih sindikatov za povrnitev vsaj dela izgubljene kupne moči ter tudi to, da je v nekaterih sektorjih podjetjem uspelo s prevalitvijo inflacije na stranke in porabnike zvišati svoje dobičkovne marže.

Za naprej v ECB po besedah Lagardove vidijo nadaljnjo prevlado tveganj, da bo inflacija vztrajala pri visokih ravneh. Poleg že prisotnih trenutnih pritiskov bi lahko neugoden razvoj v povezavi z rusko agresijo v Ukrajini dodatno zvišal cene energije in hrane, podaljšano obdobje inflacijskih pričakovanj pa bi lahko skupaj z vsemi temi dejavniki inflacijo celo še okrepilo.

Glede gospodarske dejavnosti je Lagardova povedala, da po eni strani nanjo pozitivno vplivajo popuščanje pritiskov v dobavnih verigah, trenutno nižje cene energije ter pozitivni učinki fiskalne podpore za blažitev draginje. Je pa omenila, da je trenutno v slabšem položaju predelovalna industrija, kjer se kljub izpolnjevanju zaostalih naročil obeti slabšajo, medtem ko bolje kaže storitvam.

Svet je sicer pri usmeritvah glede nadaljnjih ukrepov v zadnjih mesecih prešel od izrecnega napovedovanja novih dvigov na dikcijo, da bodo sklepi odvisni od tekočih podatkov. Tokrat so navedli, da bosta od podatkov odvisna "primerna raven in trajanje omejevalne denarne politike", sklepi pa bodo "odvisni od ocene inflacijskih obetov v luči najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti prenosa denarne politike".

Analitiki pričakujejo še dva dviga obrestnih mer

Analitiki po nedavnem pisanju Bloomberga pričakujejo, da bosta tokratnemu dvigu zelo verjetno sledila še dva zaporedna dviga po 0,25 odstotne točke, nato pa naj bi se s poletjem obrestne mere vsaj do konca leta ustalile na doseženih ravneh.

Tudi po oceni Carstena Brzeskega iz nizozemske finančne skupine ING, ki ga citira francoska tiskovna agencija AFP, današnja odločitev sveta ECB za umiritev dinamike pomeni signal, da "ECB vstopa v zadnjo fazo trenutnega cikla zaostrovanja denarne politike", ki ga v Frankfurtu imenujejo normalizacija.

Lagardova je sicer danes še enkrat poudarila tudi, da se je finančni sistem v evrskem območju izkazal za odpornega na zadnje šoke, ki prihajajo iz dela bančnega sistema ZDA in iz Švice, kjer se je pred propadom znašel bančni velikan Credit Suisse, ki ga je na koncu v partnerstvu z državo prevzel tekmec UBS.

Novice Sredstva propadlih bank v ZDA presegajo tista iz velike recesije