Študij, ki izboljša tudi kakovost medosebnih odnosov

Najpomembnejše vprašanje pri izbiri študija

Vprašanje, kateri študij nam bo omogočil dobro službo, za dobro in srečno prihodnost, ne bo dovolj. Na prvem mestu je treba odgovoriti na vprašanje, kateri je tisti poklic, ki nas bo osebno izpopolnil in ki ga bomo opravljali s strastjo. Zadnja leta velja prepričanje, da je lepša prihodnost pred študenti naravoslovnih smeri. Fakulteta za uporabne študije (FUDŠ) dokazuje, da temu ne gre kar tako verjeti.

Vas zanima študij psihosocialne pomoči ali pa ste že diplomant in bi radi obogatili svoje znanje?

Njegovo področje je vedenjsko kognitivna psihoterapija. Pravi, da jo razume v najširšem smislu, zato v cikluse predavanj vključuje sklope, ki vsebujejo vse od sokratske metode, vedenjskih tehnik, racionalno-emotivnega pristopa, kognitivne terapije pa do dialektične in ACT-terapije.

"Psihosocialno svetovanje ni delo po nekem psihoterapevtskem kalupu (kot to počno mnogi psihoterapevti), pač pa je proces, v katerem je klient sam akter, svetovalec pa ga spremlja v njegovi osebnostni rasti, pri sprejemanju samega sebe in izboljševanju medosebnih odnosov," o poklicu psihosocialnega svetovalca razmišlja doc. dr. Janez Mlakar.

Kdo naj študira psihosocialno pomoč

Kakšni študentje naj se odločijo za ta študij? Predvsem katere osebnostne lastnosti prevladujejo pri tistih, ki se vpišejo?

Psihosocialno svetovanje ni samo študij, ampak je predvsem poklic, za opravljanje katerega so potrebni čut za sočloveka, sposobnost sprejemanja, razumevanje človekovega notranjega sveta in socialnih odnosov. Poleg tega so potrebne tudi ustrezne intelektualne sposobnosti, za obvladovanje kompleksnih psihosocialnih znanj. Formalno je potrebna srednješolska izobrazba za vpis na visokošolski strokovni študij prve stopnje oz. bolonjska diploma za vpis na magistrski študij druge stopnje.

Kakšna znanja ima diplomant te smeri? Kaj potem pridobi s podiplomskim študijem?

Na dodiplomski stopnji študenti psihosocialne pomoči pridobijo kakovostna znanja s področja humanističnih ved, psihologije, psihopatologije, raziskovalne metodologije in nevroznanosti. Dobijo tudi pregledna znanja o psihoterapevtskih pristopih in prve praktične izkušnje pri delu z ljudmi. Na podiplomski ravni pa se študenti usmerijo na določen psihosocialni pristop in tu dobijo poglobljena znanja. Psihosocialno svetovanje zahteva enakovredna znanja in izkušnje kot psihoterapija, zato tudi program študija nudi poglobljene vsebine različnih psihoterapevtskih šol.

Osebno sem prepričan, da ta študij presega kakovost raznih podiplomskih psihoterapevtskih tečajev, ki se v Sloveniji ponujajo prek društev in poklicnih združenj.

Dodana vrednost študija: boljši medosebni odnosi

Bi lahko rekli, da ta znanja lahko koristijo tudi v zasebnem življenju?

Presenečen sem bil, kako je znala večina študentov že med študijem uporabiti znanja in praktične izkušnje za delo na sebi in svojih bližnjih.

Naj navedem samo en primer: v vedenjsko kognitivnem svetovanju pogosto uporabljamo ocene razpoloženja na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 10 najboljše razpoloženje. Eden od študentov mi je proti koncu študijskega leta povedal, da bi svoja štiri pretekla leta glede razpoloženja ocenil s 4, zadnjega pol leta pa z oceno 9. To izboljšanje je izrecno pripisal spoznanjem in izkušnjam, ki jih je pridobil med študijem psihosocialne pomoči. Glede tega ni izjema, čeprav so tudi študentje, ki se s tako pozitivnimi spremembami ne morejo pohvaliti.

In kako takšne spremembe vplivajo na njihove bližnje?

Zadovoljstvo (kot tudi nezadovoljstvo ali celo nesreča) ni nekaj, kar bi imel vsak zase: vedno si to delimo s svojimi bližnjimi. V tem smislu velja, da to, kar v smislu osebnostne rasti naredim zase, naredim tudi za svojo družino, prijatelje, partnerja – in še zlasti za svoje otroke.

Kaj bi vi radi še posebej poudarili glede študija psihosocialne pomoči?

Rad bi poudaril, da psihosocialno svetovanje ni psihoterapija, ki išče in "zdravi" neke diagnoze, motnje ali abnormnosti, ki naj bi jih človek imel. To so zastareli psihoterapevtski pogledi. Vsako človeško življenje je proces, znotraj katerega se dogajajo želene in nezaželene stvari, dobre in slabe, koristne in nekoristne. Proces kot celota pa je v vsakem primeru dober, enkraten, spoštovanja in sprejemanja vreden. Tako gledamo na svoje kliente in želimo, da tudi oni sebe vidijo tako. Nikomur ne koristi, če ga označimo s pacientom, moteno osebnostjo, nevrotikom ipd. Če se klient sam poistoveti s takšnimi nalepkami, utrpi še večjo škodo.

Kaj je torej naloga, "poslanstvo" psihosocialnega svetovalca?

Psihosocialni svetovalec naj bi vsakomur pomagal najti njemu lastno identiteto, na katero je lahko ponosen in jo v življenju predano uresničuje kot vrednoto. V sodobni družbi je veliko nastavkov, ki delujejo v opisani pozitivni smeri. Ni pa še zadosti teh vsebin prisotnih v splošni vzgoji in izobraževanju, pri delu z ljudmi v poslovnih odnosih, v političnih in družbenih dogajanjih. Na tem področju je še zelo, zelo veliko dela. In psihosocialno svetovanje je morda ena od pomembnejših nalog, ki mora prekvasiti družbeno, politično, kulturno in duhovno sfero našega sožitja.