Petek, 5. 2. 2021, 13.16
3 leta, 9 mesecev
Sovjetski model zdravstva omogoča neupravičeno bogatenje na račun bolnikov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,44
24
Slabo leto po razglasitvi epidemije v Sloveniji je ta razkrila vse slabosti našega zdravstvenega sistema.
Pandemija koronavirusa je razkrila zlasti krhkost globalnih dobavnih verig zdravil in medicinskih pripomočkov, investicijsko podhranjenost sistema, kadrovske težave in nezaupanje ljudi v zdravstveni sistem, opozarja ekonomist Anže Burger.
Slabo leto po razglasitvi epidemije koronavirusa v Sloveniji se med državnimi podsistemi z največjim bremenom spoprijema zdravstvo, ki že pred tem ni bilo v najboljši kondiciji. Ekonomist in profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Anže Burger pojasnjuje, da je epidemija, podobno kot v drugih državah, razkrila njegove šibke točke.
Trenutni sistem ni stroškovno in kadrovsko učinkovit
"Zlasti krhkost globalnih dobavnih verig zdravil in medicinskih pripomočkov, investicijska podhranjenost sistema, kadrovske težave in pomanjkljiv sistem pripravljenosti na izbruh pandemije. Na žalost je razkrila tudi nezaupanje ljudi v zdravstveni sistem, kar je po mojem mnenju vplivalo na nespoštovanje priporočil stroke glede zaščitnih ukrepov," pravi.
Ekonomist Anže Burger meni, da v Sloveniji nujno potrebujemo zdravstveno reformo.
Če nas je zdravstvena kriza na kaj opozorila, je to, da bo v prihodnosti treba izboljšati državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije. "Tako da se zagotovi več kapacitet v primeru zapolnitve obstoječih postelj, da se vzpostavi bolj robusten model zalog in hitre proizvodnje ključne opreme ter da se vzpostavi sistem hitrega sledenja in izoliranja žarišč okužb, preden se te nenadzorovano razširijo po populaciji," meni Burger.
Na vprašanje, ali Slovenija nujno potrebuje prevetritev zdravstva v obliki reforme, Burger ocenjuje, da je ta nujna. "Glede na obseg in kakovost zdravstvenih storitev temu sektorju namenjamo preveč sredstev, ker trenutni sistem ni stroškovno in tudi ne kadrovsko učinkovit," pravi ekonomist in dodaja, da se to pozna predvsem na prenizkem obsegu investicij v vzdrževanje in nakupe novih sredstev ter tudi na tem, da omogoča neupravičeno bogatenje dobaviteljem na račun bolnikov.
Za zgled sta nam lahko Nizozemska in Švica
Kako bi lahko dolgoročno rešili težave v slovenskem zdravstvu, Burger odgovarja, da sta nam lahko vzgled dve državi. "Formula je preizkušena in deluje zelo dobro na Nizozemskem in v Švici," pojasnjuje.
Kot pravi, gre namreč za sistem, kjer se ohrani obvezno vzajemno zdravstveno zavarovanje za zakonsko določeno košarico storitev, pri čemer lahko zavarovanci izbirajo med več zasebnimi zavarovalnicami, storitve pa se izvajajo pretežno v zasebnih zdravstvenih ustanovah.
Glede na staranje prebivalstva Slovenija ni v položaju, kjer bi lahko eksperimentirala s sovjetskim modelom zdravstvenega sistema, meni Burger.
"Glede na staranje prebivalstva in s tem povezanimi naraščajočimi stroški zdravstva, si Slovenija ne sme več privoščiti eksperimentiranja s trenutnim sovjetskim modelom zdravstvenega sistema z dolgimi čakalnimi vrstami, visokimi prispevki in kanaliziranjem milijonov v žepe izbranih dobaviteljev zdravil in opreme," opozarja.
Kako oziroma na kakšen način bi lahko v Sloveniji zagotovili več sredstev, namenjenih za zdravstvo, Burger kot rešitev znova navaja reformo. "Smiselno bi bilo najprej izvesti reformo in poiskati rezerve v sistemu, seveda pa bi bilo treba kljub temu, čez kakšno desetletje, povečati sredstva za zdravstvo, saj se primežu staranja prebivalstva ne da povsem izogniti samo z odpravo trenutnih anomalij," je razložil.
Povprečna investicija v razvoj učinkovin se ves čas povečuje
Kot še pravi ekonomist, na trg prihajajo vse dražja zdravila, povprečna investicija v razvoj novih učinkovin se ves čas povečuje. "Ta storitev je tudi delovno intenzivna in zaradi tega podvržena rasti stroškov zaradi splošne rasti plač v gospodarstvu, nenazadnje pa je dohodkovna elastičnost povpraševanja po zdravstvenih storitvah večje od ena," izpostavlja Burger.
To pomeni, da z rastjo dohodka posamezniki želijo večji delež razpoložljivega dohodka nameniti tem storitvam. "Vse to pomeni, da bo treba sčasoma več sredstev nameniti temu sektorju," še navaja ekonomist Anže Burger.
Celotni prihodki so za 33,2 milijona evrov večji, od načrtovanih, največ zaradi večjih prihodkov od prispevkov, ki so bili višji za 132,4 milijona evrov. Prihodki od prispevkov sicer predstavljajo 94,6 odstotka vseh prihodkov. Končni rezultati poslovanja ZZZS bodo sicer znani okoli 10. februarja (STA).
24