Pravni nasvet
Nedelja, 13. 8. 2023, 21.50
2 meseca, 3 tedne
Pravni nasvet
Sosed ne pokosi, nas pa lahko kar zaraste?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,09
Kaj lahko storim, ker sosed ne pokosi svojega travnika? Naša hiša je obdana z gozdom v obliki črke U – odprt je le en del s travnikom in ta je sosedov. Teče že tretje leto, odkar ni pokošeno, in če se bo to nadaljevalo, bo travnik zarastel, naša hiša pa bo pristala v gozdu. Že s tem, da se ne počisti, se naši nepremičnini niža cena. Upam, da je mogoč kakšen ukrep za nekakšno "prisilo" soseda, da travnik vsako leto pokosi.
Katja Z.
Pravnik na dlani odgovarja:
Predlagamo, da od soseda najprej pisno zahtevate, naj travnik pokosi in pospravi. V svoji zahtevi napšite, da boste v nasprotnem primeru, če lastnik travnika ne bo ukrepal, obvestili pristojni inšpektorat za kmetijstvo oziroma boste ukrepali sami. Ker niste napisali, iz katerega dela Slovenije ste, žal ne moremo pogledati lokalnih pravil za neurejena kmetijska zemljišča.
Vsaka občina namreč lahko z lokalnimi odloki določi plačilo globe za neurejena oziroma nepokošena kmetijska zemljišča. O zadevi lahko obvestite tudi inšpektorat za kmetijstvo, ki bo na podlagi vaše prijave imel možnost ukrepanja.
Inšpekcija lahko lastniku – fizični osebi izreče globo v višini od 500 do pet tisoč evrov, če kmetijsko zemljišče ni bilo pokošeno vsaj enkrat na leto. Če ima lastnik parcel več, se lahko kazni tudi seštevajo.
Vsekakor pa imate v primeru, da se vaši nepremičnini dela škoda, lastnik sosednje nepremičnine v vašem primeru travnika pa ne ukrepa in travnika ne uredi po načelu samopomoči, možnost, da ukrepate tako, da sami pokosite travnik ali vsaj del travnika, ki neposredno meji na vašo parcelo, zaradi neurejenosti pa pri vas nastaja škoda.
Škoda se na primer lahko opredeli tudi z večanjem vlage in mrčesa. Samopomoč pomeni, da z ravnanjem odvračate večjo materialno škodo, ki bi vam lahko v primeru neukrepanja nastala.
Mogoča je tudi civilna tožba proti lastniku, saj mora ta po 75. členu stvarnopravnega zakonika (SPZ) pri uporabi njegove nepremičnine opuščati vsa dejanja in odpravljati vzroke, ki izhajajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo sosednjih nepremičnin. Kot moteče dejanje bi lahko opredelili neurejenost njegove parcele in posledično nastajanje škode na vaši parceli.
Toda izid takšne tožbe je razmeroma negotov, saj boste morali škodo dokazati, tožba pa je povezana tudi z določenimi stroški.
