S sestro ni v dobrih odnosih: je še upravičena do deleža?

Pozdravljeni,

samo dejstvo, da je sestra postala skrbnica za mamo, samo po sebi ne vpliva na dedno pravico vaše žene. Notarski zapis oporoke, s katerim je mama že razdelila stanovanje na obe hčerki v enakih polovičnih deležih, ostane veljaven in zavezujoč, dokler ga mama sama (dokler je poslovno sposobna) ne spremeni ali prekliče, oziroma dokler se ne dokaže, da je neveljaven iz drugih razlogov.

Nekaj pomembnih pravnih vidikov:

1. Skrbništvo ne daje skrbnici pravice do spreminjanja oporoke. Skrbništvo za odraslo osebo ureja Družinski zakonik (DZ), ki v poglavju o skrbništvu (glej zlasti 270. in naslednje člene DZ) določa, da skrbnik skrbi za osebnostne koristi in premoženje varovanke, vendar mora za pomembnejše posege v premoženje varovanke (npr. razpolaganje z nepremičnino, sklepanje pogodb v njenem imenu) praviloma pridobiti soglasje centra za socialno delo oziroma sodišča. Skrbnica torej ne more sama, mimo mame, spreminjati ali urejati oporoke – oporoka je namreč strogo osebno dejanje, ki ga lahko opravi le oporočitelj sam, in ga ne more opraviti niti zakoniti zastopnik niti skrbnik v njenem imenu (59. člen ZD).

2. Mama lahko oporoko spremeni – a le, če je še poslovno sposobna. Po 61.–64. členu ZD lahko oporočitelj oporoko kadarkoli prekliče ali spremeni, vendar mora imeti v trenutku spremembe oporočno sposobnost (biti mora pri zavesti in sposobna razumeti pomen svojih dejanj – 59. člen ZD). Če je mama že v takem zdravstvenem stanju, da poslovne sposobnosti nima (kar je pogosto prav razlog za postavitev skrbnika), morebitna nova oporoka ali sprememba obstoječe ne bi bila veljavna.

3. Kaj bi bilo lahko sporno. Če bi se kasneje izkazalo, da je bila mama zaradi vpliva sestre (ki je hkrati skrbnica) prisiljena, zavedena ali nagovorjena k spremembi oporoke v svojo korist, bi bila taka oporoka izpodbojena po ZD (izpodbijanje oporoke zaradi grožnje, prevare ali zmote – glej določbe o izpodbojnosti oporok). To bi bilo treba uveljavljati v zapuščinskem postopku ali s posebno tožbo.

4. Kaj lahko žena naredi:

• Preveri, ali je obstoječi notarski zapis oporoke še vedno veljaven oz. ali ni bil kasneje spremenjen ali preklican – to lahko preveri pri notarju, ki jo je sestavil, ali po maminem odhodu v zapuščinskem postopku.
• Če obstaja sum, da sestra kot skrbnica zlorablja svoj položaj (npr. sili mamo v spremembo volje, prikriva premoženje ipd.), lahko o tem obvesti pristojni center za socialno delo, ki nadzoruje delo skrbnika, ali predlaga sodišču zamenjavo skrbnika.
• Če do dedovanja pride po obstoječi, nespremenjeni oporoki, ji pripada polovični delež stanovanja, ne glede na to, kdo je bil skrbnik.

Glede na občutljivost situacije in slabe odnose med sestrama priporočam, da žena spremlja potek zapuščinskega postopka in po potrebi pravočasno poišče pomoč odvetnika, če bi prišlo do poskusov spreminjanja volje ali prikrivanja premoženja.

Pravnik na dlani