Ponedeljek, 6. 11. 2017, 15.53
6 let, 5 mesecev
Sodba, ki razkriva navidezne posle Ivana Simiča na Cipru
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,95
14
Upravno sodišče je s pravnomočno sodbo v postopku proti njenemu nekdanjemu direktorju Ivanu Simiču ugodilo Finančni upravi (Furs), ki mu je očitala navidezne posle z lastništvom podjetij na Cipru in Britanskih Deviških otokih, s katerimi si je želel znižati davčno obveznost.
Sodba, ki smo jo pridobili na Siol.net, razkriva podrobnosti Simičevih poslov v teh državah, zaradi katerih mu je Furs leta 2012 odmeril tudi plačilo dodatnih davčnih obveznosti v vrednosti nekaj več kot 50 tisoč evrov.
Šef Fursa in podjetja za davčno svetovanje
Začetek zgodbe sega v januar 2006, ko je Simič postal direktor davčne uprave (Durs), danes finančne uprave (Furs). Številni v Sloveniji so že takrat opozarjali na njegov konflikt interesov. Simič je bil namreč hkrati tudi lastnik in direktor podjetja za davčno svetovanje Simič & Partnerji, njegove stranke pa je obravnaval tudi Furs.
Simič se je zato med položajem direktorja Fursa in lastništvom podjetja odločil za prvega.
Zaradi "medijskega pritiska" na Ciper
Po lastnih besedah se je zaradi medijskih pritiskov odločil izstopiti iz podjetja Simič & Partnerji. To je storil tako, da je svoje podjetje Ivan Simič Holding, večinskega lastnika podjetja Simič & Partnerji, septembra 2007 prodal na Ciper. Uradno ga je kupil tamkajšnji davčni svetovalec Marios Eliades, ki je podjetje Ivan Simič Holding takoj zatem preimenoval v Cayo Holding.
Ko je Ivan Simič julija 2008 zapustil Furs, pa so njegova slovenska podjetja spet uradno prešla v njegovo last.
Dva meseca pozneje, septembra 2008, je lastnik ciprske družbe Cayo Holdings, ki je obvladovala verigo Simičevih slovenskih podjetij, postalo podjetje Flomboyant, registrirano na Britanskih Deviških otokih, ki je nekaj dni prej prešlo v Simičevo last.
Sodišče: šlo je za posel brez ekonomske vsebine
A sodba upravnega sodišča potrjuje ugotovitve davčne uprave in ministrstva za finance, da so bili ti posli v resnici navidezni.
Simič jih je, navaja sodba, sklepal "brez neke ekonomske vsebine in poslovnega namena". "Edini namen, ki ga je imel Ivan Simič ob prodaji deleža Cayo Holdinga, je prihranek pri davku iz naslova izplačanega dobička," navaja upravno sodišče.
Ker je podjetje na Cipru ves čas obvladoval, je šlo pri znesku, ki ga je po navidezni prodaji podjetja prejel kot kupnino, po mnenju Fursa v resnici za izplačilo dividend. S tem si je po oceni Fursa prihranil plačilo za skoraj 50 tisoč evrov davka.
Srbski mediji: Simič svetuje tudi Miodragu Kostiću, ki ga je pregledoval
Nedavno se je Ivan Simič spet znašel tudi v srbskih medijih.
Kot nekdanji direktor srbske davčne uprave in kader nekdanjega ministra za gospodarstvo in finance Mladjana Dinkića naj bi bil danes poslovni partner srbskega tajkuna Miodraga Kostića, ki v Sloveniji kupuje Gorenjsko banko, hotele in letališče v Portorožu, v Srbiji pa dolg do tamkajšnje Mercatorjeve družbe Mercator-S.
Po poročanju portala Republika je srbska davčna uprava podjetja v Kostićevi lasti preiskovala v obdobju, ko jo je vodil Simič. Med posli, pri katerih naj bi mu jih svetoval Simič, portal navaja nakup hotela Kempinski Palace v Portorožu.
Simičevi davčni manevri
V nadaljevanju opisujemo Simičeve davčne manevre. Pri tem se sklicujemo izključno na ugotovitve Fursa in upravnega sodišča.
- Simič je svoje podjetje Ivan Simič Holding leta 2007 prodal ciprski družbi Cayo Holdings, ki je bila istega leta ustanovljena na Cipru.
- Po pogodbi je bil Simič ob prodaji upravičen do 260 tisoč evrov kupnine.
- Februarja 2008, ko je še vodil Furs, je davčnemu organu napovedal prodajo deleža v Ivan Simič Holdingu in ustvarjen kapitalski dobiček. Na tej podlagi mu je Furs odmeril dobrih 3.700 evrov davka.
- Toda pri plačilu kupnine se je zataknilo. Cayo Holdings očitno ni imel na voljo denarja. Dobil ga je iz – Slovenije, natančneje iz podjetja Ivan Simič Holding (zdaj imenovanega Cayo Holding), ki je julija 2009 na Ciper izplačalo za 173 tisoč evrov dividend. Pretežni del kupnine je ciprski Cayo Holdings tako Simiču nakazal šele po prejemu dividend.
-
In zdaj bistvo zgodbe. Ko je ciprski Cayo Holdings v Slovenijo poravnal kupnino, ga je namreč lastniško že obvladoval Ivan Simič – prek podjetja z Britanskih Deviških otokov, ki ga je pred tem odkupil za tisoč evrov, čeprav je imelo 50 tisoč evrov kapitala. Že julija 2008, takoj po odhodu s Fursa, je postal celo direktor slovenskega Cayo Holdinga. - Zakaj je bilo za Furs to sporno? Ker je šlo po ugotovitvah davčnih inšpektorjev za navidezni pravni posel, s katerim si je Simič zmanjšal davčno breme. "Glede na pregledano poslovno dokumentacijo je davčni organ ugotovil, da je družbenik (Ivan Simič, op. a.) svoj delež v družbi (Cayo Slovenija, op. a.) navidezno prodal ciprski družbi (Cayo Holdings, op. a.) zaradi davčnega prihranka, ki ga je tako ustvaril v primerjavi z obdavčitvijo izplačila dividend, izplačanih s strani Cayo Holdinga."
- Furs je v odločbi, ki jo povzema sodba, ugotovil, da je uveljavil ugodnosti iz zakonov o dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb. Podjetju Cayo Holding, ki se danes imenuje Simič Sport, je odmerilo dobrih 50 tisoč evrov dodatnega davka od dohodkov iz kapitala za leti 2009 in 2010.
Kaj danes pravi Simič
Simič je na vprašanje o tem, kaj je Furs ugotovil v davčnem pregledu v podjetju Cayo Holding in ali je zadeva že pravnomočno končana, sprva želel vedeti, kje smo dobili te informacije.
Ko smo mu posredovali prispevek iz leta 2012, v katerem je Žurnal24 poročal o davčnem pregledu v Cayo Holdingu, po katerem je Furs vložil še kazensko ovadbo, pa je Simič pojasnil, da "je bila ovadba, ki je bila vložena zoper mene, izmišljena in zaradi tega zavržena".
"Nato pa sem jaz vložil kazensko ovadbo zoper davčno inšpektorico, ki je vložila kazensko ovadbo. Ker nisem član nobenih mrež in nobene politične stranke, pač vsi tolčejo po meni," je dodal Simič. Na vprašanja o davčnem pregledu ni odgovoril.
Leta 2012 je sicer Simič za Žurnal24 potrdil, da je imel osebni pregled davčnih inšpektorjev, a da ti niso našli ničesar. "Zdaj pregledujejo podjetje Cayo Holding, pa tudi niso ničesar našli. Sploh ne vem, kaj iščejo," je poudaril Simič. Zagotovil je, da je Fursu prijavil vsa nakazila in plačal vse davke.
Simič s hudimi obtožbami nad Furs …
Simič se je sicer proti plačilu dodatnega davka boril na vse načine. Najprej se je zoper odločbo Fursa neuspešno pritožil na ministrstvo za finance kot organ druge stopnje.
Nato je vložil tožbo na upravno sodišče in se v postopku skliceval na eno od sodb vrhovnega sodišča, iz katere naj bi izhajalo, da je iskanje optimalnega davčnega stanja za davčnega zavezanca povsem legitimen cilj. Pred sodiščem je zatrjeval, da ne bi nikoli prodal deleža v družbi, če ne bi bil v to prisiljen zaradi velikega medijskega pritiska.
Poudarjal je, da imajo davčni zavezanci pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, kar da je v eni od sodb ugotovilo tudi vrhovno sodišče. V pripravljalni vlogi pa je zapisal, da "je izpodbijana odločba nezakonita in posledica dokazane kadrovske korupcije v Fursu".
… ta pa mu je blokiral račun, ko je bil v Srbiji
26. februarja 2013, ko je Simič že vodil davčno upravo Srbije, je Furs izdal sklep o izvršbi na denarna sredstva Cayo Holdinga in mu blokiral transakcijski račun. V začetku marca 2013 je Simič najel posojilo 55 tisoč evrov, s katerim je poplačal davčno obveznost skupaj z obrestmi.
Maja 2016 je Furs na svoji spletni strani objavil sto primerov domnevnega izogibanja davkov s pomočjo davčnih oaz. Med temi je bil, kot kažejo naši podatki, tudi primer Ivan Simiča. Te odločbe je sicer moral Furs na zahtevo informacijske pooblaščenke umakniti s svetovnega spleta.
Kaj Simič počne v "rajskih dokumentih"
Simičevo ime se je znašlo tudi v tako imenovanih rajskih dokumentih ("Paradise papers" v angl.), ki jih je mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) začel objavljati v nedeljo zvečer.
"Nikoli ne bi imel podjetja ne na Deviških otokih in ne na Cipru, če ne bi sprejel, da postanem direktor davčne uprave. Sredi leta 2007 so nekateri novinarji časopisa Dnevnik po izmišljeni zgodbi začeli pritiske name, da ne morem biti lastnik podjetja za davčno svetovanje, če sem direktor davčne uprave," je novinarjem Dela posle na Cipru in Britanskih Deviških otokih pojasnil Simič.
14