Rusi ne skrivajo več: hočejo Mercator, zlepa ali zgrda

Vse več je znamenj, da bosta hrvaška država in njen izredni pooblaščenec v Agrokorju Ante Ramljak s prodajo Mercatorja, ki zaradi visoke zadolženosti tega hrvaškega koncerna ne bi smela biti vprašanje, zavlačevala do zadnjega. 

Še več, Hrvaška očitno dela na ohranitvi Agrokorja kot celote, ki bi nato nadzorovano prešla v lastništvo skrbno izbranih domačih kupcev. 

Nove ideje o odkupu Mercatorja

Kljub temu so v zadnjih dneh vse glasnejše ideje o državnem konzorciju, ki bi sodeloval pri odkupu Mercatorja. Po informacijah, ki smo jih na Siol.net zbrali v zadnjih dneh, v političnih kuloarjih namreč razmišljajo o načrtu, po katerem bi država oziroma katero od podjetij v njeni lasti sodelovala pri odkupu Agrokorjevega deleža v Mercatorja. 

Omenja se konzorcij, v katerem bi sodeloval še morebitni "strateški" partner iz tujine. Neuradno gre za srbsko družbo Delto Holding, ki je v lasti tajkuna Miroslava Miškovića.

Kakšen je načrt

Po naših informacijah je načrt naslednji: 

1. Vse več je znamenj, da bosta hrvaška država in njen izredni pooblaščenec v Agrokorju Ante Ramljak s prodajo Mercatorja zavlačevala do zadnjega. Foto: STA , Sberbank, največja upnica Agrokorja, ki njegovemu izrednemu pooblaščencu Anteju Ramljaku povzroča največ težav, se kljub vsemu po neuradnih informacijah z Agrokorjem ločeno dogovarja, kako rešiti vsaj del njenih težav.
2. Na mizi je ponudba, da bi del posojil, ki jih je Sberbank še marca letos odobril Agrokorju, dobil poplačan z deležem v Mercatorju. Sberbank je v Sloveniji že poizkušal zaseči delnice, a ga je prehitela odločitev okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je postopek izredne uprave v Agrokorju priznalo kot tuj postopek zaradi insolventnosti. Na odločitev sta se pritožila tako država kot Sberbank.
   V primeru uspešne pritožbe bo lahko Sberbank, ki ima trenutno v lasti slabo petino delnic Mercatorja, zasegel še skoraj 70 odstotkov delnic, ki so še v lasti Agrokorja.
3. Sberbank bi nato celoten paket Mercatorjevih delnic prodala konzorciju, v katerem bi imela ključno vlogo slovenska država ob pomoči enega od strateških partnerjev.

Preberite še:

-> Arbitraža: bo prijatelj Plenković nadigral prijatelja Cerarja?
-> V slovenska podjetja se seli mafijski kapital #intervju
-> Hobotnica vpliva, ki odloča, komu in koliko v slovenskem športu

Rusi bi imeli 180 milijonov evrov …

A tu bi se utegnilo zaplesti. Po naših informacijah Rusi vrednost celotnega Mercatorja ocenjujejo v intervalu med 70 in 180 milijonov evrov.

Gre za podatek, ki pod vprašaj postavlja smiselnost državnega vmešavanja v nakup Mercatorja. Dejstvo je, da Sberbank treznemu kupcu ne more prodati Mercatorja po cenah iz vrednotenj, saj je eno največjih podjetij prezadolženo. Njegov dolg je namreč ob polletju znašal kar 12-kratnik letnega denarnega toka iz poslovanja (EBITDA).

Sberbank je začela pravno vojno proti hrvaški državi in Agrokorju. Foto: Reuters To poenostavljeno pomeni, da je vrednost Mercatorja zaradi visoke zadolženosti de facto blizu nič. Na to nakazujejo tudi informacije, da je več mednarodnih skladov tveganega kapitala ("hedge") v Mercator pripravljeno vstopiti, a skozi druga vrata – z odkupom Mercatorjevega dolga z diskontom od bank, ki bi ga pozneje pretvorili v kapital, Mercator sanirali in ga nato preprodali večji trgovski verigi iz tujine.

… čeprav je vrednost Mercatorja že blizu nič

Zelo verjetno bi se torej zgodilo, da bi država kupila delež, ki bi kmalu izgubil vso vrednost, s čimer bi se zapeljala v past. Zgodilo bi se isto kot leta 2011, ko so tri njena podjetja kupila za 50 milijonov evrov delnic Nove KBM, ki so bile dve leti pozneje med sanacijo izbrisane.

Minister Počivalšek informacij o mogočem državnem odkupu Mercatorja v zadnjih mesecih ni komentiral.

V zadnjih dneh pa naj bi v njegovem krogu ugotovili, da so ekonomski interesi slovenske države in ruske banke diametralno nasprotni, zato naj bi se ohladili do kakršnihkoli dogovorov z Rusi. 

Zakaj je interes Sberbank drugačen od interesa države?

V ekonomskem interesu Sberbank je namreč le, da se iz Agrokorjeve zgodbe umakne s čim večjim izplenom. Preprodaja Mercatorja slovenski državi je eden od pomembnih načinov za dosego tega cilja. 

Minister za kmetijstvo Dejan Židan je že konec avgusta za Siol.net dejal, da "ne vidi nobene možnosti, da bi slovenska država spet postala lastnik Mercatorja".

Predstavniki slovenske države na čelu z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom so v rednih stikih s predstavniki Sberbank. 
 Foto: Ana Kovač Kot je znano, je Sberbank ob zadnjem dogovoru o refinanciranju Agrokorja s tako imenovanim "roll-up" posojilom, ki daje posojilodajalcem v zameno za svež denar prednostno pravico za poplačilo starih in novih dolgov, ostala na suhem. 

V koncern, do katerega je že izpostavljena za milijardo evrov, namreč po začetku veljavnosti "Lex Agrokor", posebnega zakona, ki ureja sanacijo koncerna, ni želela vložiti novega denarja.

Vojna med Sberbank in Ramljakom

Sberbank je zato začela pravno vojno proti hrvaški državi in Agrokorju v vseh državah, kjer ta koncern deluje. Prejšnji teden je visoko trgovsko sodišče v Zagrebu ni ugodilo Sberbank, ki se je pritožila zoper odločitev sodišča nižje stopnje, da je zadnji model financiranja Agrokorja skladen z zakonom. 

V Sloveniji se je pritožila zoper Ramljakovo namero, da Agrokorjev insolvenčni postopek dobi isti status tudi pri nas. 

Predsednik uprave Sberbank Herman Gref je pred nekaj dnevi dejal, da bodo sprožili postopke proti revizorju, ki je potrdil "ponarejene in goljufive« izkaze Agrokorja za lansko leto. "Za Agrokorjev dolg smo oblikovali stoodstotne rezervacije, zato smo pripravljeni na dolgotrajne sodne postopke," je poudaril Gref.

Banka pa je zaradi stotih milijonov evrov dolga v Srbiji že blokirala Agrokorjevo namero za prodajo tamkajšnjih družb (Frikom, Dijamant, Nova Sloga …).

Niti vleče Ante Vlahović

Toda glavne niti dogajanja okrog Agrokorja in Mercatorja bodo še vedno vlekli na Hrvaškem.

V ospredje so zdaj stopili v hrvaški skupini Adris, ki jo vodi Ante Vlahović. Ta je velika upnica Agrokorja. Po do zdaj znanih podatkih naj bi skupna izpostavljenost Skupine Adris do Agrokorja znašala okoli 200 milijonov evrov. 

Po neuradnih informacijah pa naj bi bila izpostavljenost Adrisa in njegove družbe Croatia Osiguranje celo višja od do zdaj objavljene. Skupaj naj bi znašala okoli 300 milijonov evrov.

Zakaj se je oglasil Zoran Janković?

Čez vikend so prek časnika Jutarnji list spustili v medijski eter informacijo, da pripravljajo konzorcij velikih hrvaških podjetij za prevzem Agrokorja in nekaterih njegovih družb. To bi storili z odkupom dela dolgov in njihovo pretvorbo v kapital. 

Zoran Janković je v odmevnem pogovoru opozoril, da bi bila za vse najslabša prodaja Agrokorja po delih ali po posameznih državah. Foto: Bojan Puhek Najbrž ni naključje, da se je včeraj, ko je Ramljak po neuradnih informacijah obiskal Beograd, v odmevnem pogovoru za enega od srbskih medijev na temo Agrokorja oglasil župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Ta je po lastnih besedah dolgoletni Vlahovićev prijatelj, ki je odločno podpiral tudi Adrisov naskok na Savo Re, drugo največjo slovensko zavarovalno skupino. Pred časom je Vlahović dobil rdečo luč Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), a se s tem porazom zagotovo ne bo sprijaznil.

"Agrokor lahko pred stečajem reši le, da dobavitelji in banke pretvorijo petdeset odstotkov terjatev v kapital, saj bo 'Lex Agrokor' padel na evropskih sodiščih. Zelo pomembno je, kdo bo v prihodnje vodil Agrokor zato, da se bodo lahko novi delničarji Agrokorja s prodajo poplačali," je poudaril Janković.

Strah pred razpadom Agrokorja

Opozoril je še, da bi bila za vse najslabša prodaja Agrokorja po delih ali po posameznih državah.  

Prav v tem se skriva tudi ključni interes Adrisa, Agrokorja in hrvaške države. Zadnje, kar si na Hrvaškem želijo, je namreč nenadzorovani razpad koncerna. 

V hrvaški skupini Adris, ki jo vodi Ante Vlahović, pripravljajo konzorcij velikih hrvaških podjetij za prevzem Agrokorja in nekaterih njegovih družb. Foto: Matej Povše Ravno zaradi tega smo v zadnjih tednih priča številnim poslom, ki že tako poslovno in finančno prepletena podjetja v koncernu še bolj mrežijo med seboj. Ledo in Sarajevski kiseljak sta na primer s pretvorbo terjatev v kapital postala lastnika trgovske verige Konzum v Bosni in Hercegovini. 

Zaradi čedalje večjega prepletanja teh podjetij jih bo ob številnih možnih okostnjakih iz omare - predvsem v obliki poroštev in drugih finančnih aranžmajev – vedno težje ločeno prodati. 

Zakaj je Hrvaški v interesu čim dlje zadržati Mercator

Cilj in sredstvo v tej igri je tudi Mercator. Vse bolj postaja jasno, da ga želijo v Zagrebu čim dlje zadržati pod okriljem finančno nasedlega Agrokorja in to zaradi dveh razlogov:

• ker ostaja pomembni prodajni kanal za podjetja v lasti koncerna Agrokor in
• ker so v zadnjih tednih – ob asistenci lobistov iz Slovenije - vse močnejši poizkusi, da bi se Mercator uvrstil na dnevni red nerešenih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. S tem bi sosednja država dobila nov vzvod pritiska za začetek novih dvostranskih pogovorov z Ljubljano, ki bi sodbo arbitražnega sodišča o meji dokončno pahnila v pozabo.