Arbitraža: bo prijatelj Plenković nadigral prijatelja Cerarja?

Zakaj je nov predlog o urejanju ribolovnega režima v Piranskem zalivu, ki ga Sloveniji ponuja hrvaški premier Andrej Plenković, slab za Slovenijo? In kaj je njegov končni cilj?

Po sporazumu SOPS pravica slovenskih ribičev do ribolova sega skoraj do območja Limskega kanala med Porečem in Rovinjem.  Toda naši ribiči nikoli niso lovili na tem območju. Razlog: ker je prav Hrvaška ves čas izpodbijala morski del tega sporazuma. Zdaj pa bi se rada Hrvaška znova pogovarjala o ribolovnem območju.

Po sporazumu SOPS pravica slovenskih ribičev do ribolova sega skoraj do območja Limskega kanala med Porečem in Rovinjem. Toda naši ribiči nikoli niso lovili na tem območju. Razlog: ker je prav Hrvaška ves čas izpodbijala morski del tega sporazuma. Zdaj pa bi se rada Hrvaška znova pogovarjala o ribolovnem območju. Foto: STA

Nov predlog o oblikovanju skupnega območja za ribolov na območju Piranskega zaliva, ki ga Hrvaška ponuja Sloveniji, v resnici pomeni ponovne pogovore o vprašanju, o katerem sta se obe državi dogovorili že pred 20 leti. 

Leta 1997 sta Slovenija in Hrvaška podpisali sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju (SOPS). Namenjen je bil lajšanju življenja prebivalcev na obeh straneh meje, prometa in gibanja. 

Zakaj slovenski ribiči niso lovili ob obalah Istre?

Kar je najpomembneje, ob 27 prehodih za maloobmejni promet je urejal tudi režim ribolova za hrvaške in slovenske ribiče. Ta je precej drugačen od predloga, ki ga zdaj ponuja Plenković. 

SOPS tako imenovanega akvatorija, torej območja, v katerem imajo pravico do lova ribiči obeh držav, še zdaleč ne omejuje le na vode, ki jih je sodišče v Haagu prisodilo Slovenije. Po SOPS namreč pravica slovenskih ribičev do ribolova sega precej dlje, skoraj do območja Limskega kanala med Porečem in Rovinjem. 

Toda naši ribiči nikoli niso lovili na tem območju. Razlog: ker je prav Hrvaška ves čas izpodbijala morski del tega sporazuma. 

Arbitraža. Piranski zaliv. Foto: Bojan Puhek

Odpovedali so se sporazumu, zdaj bi novega 

Spomnimo, SOPS je začel veljati 2001, saj je Slovenija zaradi njegovo ratifikacijo porabila štiri leta. Zeleno luč v državnem zboru je ob prvotnem nasprotovanju poslancev strank desne sredine dobil šele po tem, ko je ustavno sodišče ugotovilo, da gre za mednarodno pogodbo, ki opredeljuje le sodelovanje obeh držav, v ničemer ne rešuje vprašanje meje.

Sporazum je danes mrtva črka na papirju. Izvajal se je le med letoma 2002 in 2004, ki so ga zaznamovali številni incidenti v Piranskem zalivu. 

Četudi se je Zagreb sporazumu enostransko odpovedal, pa mu ne gre v prid dejstvo, da so pravice slovenskih ribičev v vmesnem času postale trajne zgodovinske pravice. V okviru pogajanj o članstvu Hrvaške v EU je namreč Slovenija dosegla, da se te zapišejo v pristopno pogodbo Hrvaške z Unijo. 


Preberite še:

-> Kako je videti Plenkovićeva rešitev za Piranski zaliv #video
-> Arbitraža: slovenski naivnosti ni videti konca
-> Splitski mestni svetnik Mahniča poziva na dvoboj s pestmi


Priložnost za slovenski avtogol

Slovenija bi si torej že s tem, ko bi začela pogovore o Plenkovićevem predlogu, diplomatsko zabila avtogol. 

Ne le, da bi se odrekla pravici, ki jo je pred leti spravila v hrvaško pristopno pogodbo z EU. Še pomembneje, dala bi vedeti, da se je pripravljena pogovarjati o rešitvi meje mimo arbitražnega sporazuma. 

Predlog, o katerem je Plenković danes govoril s predstavniki parlamentarnih strank, je namreč treba gledati v širšem kontekstu dogodkov.

Vroče - Piranski zaliv.

Nova hrvaška taktika

Poročali smo že, da Hrvaške, ki že skoraj tri mesece od razglasitve sodbe arbitražnega sodišča o meji s Slovenijo razglaša, da te ne priznava, pri tem stališču ne podpira ne Evropska komisija ne nobena od večjih držav EU. 

V Zagrebu so se zato očitno odločili za spremembo taktike. Mednarodno skupnost želijo prepričati, da je Hrvaška pripravljena na pogovore o meji "na podlagi arbitražnega sporazuma", ne da bi ga ob tem sprejela. 

Gre za igro, ki je v Zagrebu ne morejo igrati brez (ne)namerne pomoči Ljubljane. V tej je ključna vloga namenjena slovenskemu predsedniku Miru Cerarju. S svojim prihodom v Zagreb bi (ne)hote dal znamenje, da se je pripravljen pogovarjati o tem, kar je Hrvaška dala na mizo (če se ne bi bil, tja ne bi hodil). 

Kabinet: Datuma odhoda v Zagreb še ni

Hkrati bi drugo srečanje Cerar-Plenković v dveh mesecih nakazalo, da sta Slovenija in Hrvaška de facto že v dvostranskih razgovorih, ki se jih prva uradno na vse načine otepa, druga pa jih želi na vsak način izsiliti. 

Iz kabineta predsednika vlade so za Siol.net potrdili, da datuma novega srečanja Cerar-Plenković še ni. Plenković pa je danes izjavil, da slovenskega premierja v Zagrebu pričakuje v dveh tednih. 

Po besedah predsednika SDP Davorja Bernardića je Plenković pohvalil Cerarja kot razumnega človeka, s katerim je mogoče doseči dogovor prej kot s preostalimi slovenskimi politiki. Po besedah predsednika SDP Davorja Bernardića je Plenković pohvalil Cerarja kot razumnega človeka, s katerim je mogoče doseči dogovor prej kot s preostalimi slovenskimi politiki. Foto: STA


Preberite še:
-> Na seji le Mahnič in dva njegova kolega iz SDS


Kaj pravi hrvaški "dvorni" analitik

Podrobnosti in nekatere ostale cilje te igre je danes na televiziji N1 razkril Davor Gjenero, analitik, ki velja za osebo s tesnimi stiki s hrvaškim ministrstvom za zunanje zadeve. "Hrvaška s tem predlogom prevzema pobudo v svoje roke," je dejal Gjenero. 

Sloveniji je "svetoval, naj sprejme kompromis na morju, saj bo Hrvaško potrebovala pri iskanju rešitev na kopnem, kjer je arbitražna sodba manj ugodna". Namignil je, da bi lahko Hrvaško v zameno za sprejetje predloga o novem režimu ribolova skrbela za nasipe na Muri pri Hotizi. 

Gjenero je še menil, da bo slovenska vlada v volilnem letu težko spremenila zakonodajo, potrebno za uresničitev arbitražnega sporazuma. Med njimi je opozoril na spremembo pomorskega zakonika, v katerem je pisalo, da je Slovenija v pomorskem smislu prikrajšana država. 


Preberite še:

Plenković: Slovenija je soseda, s katero mora imeti Hrvaška najmanj težav #arbitraža #video 

Meja, ki jo je določila arbitraža, je ponekod res neživljenjska #video


Vsi cilji Plenkovićeve igre

Ob tem, ko Hrvaška očitno čaka, da bo arbitražna sodba zvodenela s kupovanjem časa in zelo verjetno zamenjavo vlade v Sloveniji v prihodnjem letu, želi Plenković doseči še troje.

1) Na dnevni red pogovorov s Slovenijo znova spraviti tudi vsa preostala odprta vprašanja v odnosih med državama. "Vse stranke se strinjajo, da je treba nadaljevati dvostranske pogovore o meji in vrsti drugih vprašanj," je na današnji novinarski konferenci po srečanju s parlamentarnimi strankami priznal Plenković.

2) Deloma si želi Plenković, čigar vlada ima v Saboru šibko večino, zapreti tudi notranjepolitično "fronto". "Ne gre za popuščanje, ampak dialog s Slovenijo," je izrecno poudaril Plenković.

"Vse stranke še vedno stojijo za odločitvijo Sabora, da iz arbitražnega procesa izstopimo," je poudaril Plenković in obljubil nadaljevanje pogovorov s hrvaškimi strankami.

"Hrvaška s tem predlogom prevzema pobudo v svoje roke," je dejal Davor Gjenero, analitik, ki velja za osebo s tesnimi stiki s hrvaškim ministrstvom za zunanje zadeve. "Hrvaška s tem predlogom prevzema pobudo v svoje roke," je dejal Davor Gjenero, analitik, ki velja za osebo s tesnimi stiki s hrvaškim ministrstvom za zunanje zadeve. Foto: STA

V diplomatskih krogih se že nekaj dni govori, da je imela pomembno vlogo pri oblikovanju nove pogajalske doktrine do Slovenije tudi nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić, ki prihaja iz stranke Glas. 

V največji opozicijski stranki SDP pa so Plenkoviću postavili dva pogoja: da jim predstavi poročilo o odnosih s Slovenijo, opredeli sporna vprašanja in predstavi, kakšni interese ima pri teh Hrvaška.

3) Prav tako pa bi rad zabil tudi klin v do zdaj enoten "blok" slovenske vladajoče politike v odnosu do Hrvaške.

Po besedah predsednika SDP Davorja Bernardića je Plenković na seji koalicije Cerarja, ki ga je označil kot "prijatelja", pohvalil, da "je razumen človek, s katerim je mogoče doseči dogovor prej kot z ostalimi slovenskimi politiki".

Pri tem je zagotovo imel v mislih zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je današnji hrvaški predlog javno že zavrnil. Pri tem naj bi na Hrvaškem računali tudi na domačo promocijo "kompromisnega" predloga v Sloveniji. Za to naj bi, tako diplomatski viri, poskrbeli lobisti, ki so v zadnjih letih na veliko pomagali pri prodaji slovenskih podjetij hrvaškemu kapitalu. 

"Slovenija je sosednja prijateljska država, ki je za Hrvaško pomembna v kontekstu političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov," je dejal Plenković. 

Zanimivo je, da Plenković danes spet ni želel komentirati vsebine arbitražne sodbe. Po njegovih besedah so jo temeljito analizirale vse strokovne službe vlade. Kaj sam meni o vsebini, ni želel javno povedati. 

Sorodne vsebine

Komentarji

26
  • slov1ec / 14.09.2017. ob 16:29

    EDINI pogovor ali usklajevanje je lahko samo način uveljavitve odločbe sodišča, sicer naj srečanje odpove. Ker pa je nad odločitvijo Sabora samo Bog, pa naj Hrvati stopijo z njim v kontakt, da bodo dobili dovoljenje ! " O bog, odpusti jim te grehe, saj ( očitno ) ne vedo kaj delajo ... "

  • okdal2 / 14.09.2017. ob 17:54

    Ne nasedajte "dragi"politiki hrvatom kajti Hrvat je od nedelje do nedelje tat. To so vedeli že naši dedje in pradedje....

  • janez123 / 14.09.2017. ob 16:26

    Cerar se nima kaj pogovarjati o arbitraži, odločitev je znana , lahko samo še priključima dvorišča ki so na meji.

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano