Meja, ki jo je določila arbitraža, je ponekod res neživljenjska #video

Posebna vladna ekipa za izvedbo razsodbe arbitražnega sodišča je začela dolgo pričakovano tridnevno turnejo po vaseh in domovih Slovencev, ki bodo pristali na drugi strani meje s Hrvaško. Obisk na terenu so začeli v Pomurju, v arbitražno najbolj prizadeti občini Razkrižje, kjer je večina od 35 ljudi, ki si želijo ostati v Sloveniji. V sredo sledi sestanek v občini Metlika, dan pozneje pa še v občini Piran.

Težave z mejo v Razkrižju stare najmanj stoletje

Stara katastrska meja je zdaj državna meja, ki še naprej seka njihova dvorišča in hiše. Težave z mejo v Razkrižju so stare najmanj stoletje. Tu so bili po koncu druge svetovne vojne celo mednacionalni spopadi s smrtnimi žrtvami.

V obeh starih Jugoslavijah se je občina skupaj s sosednjo Štrigovo največkrat širila na hrvaško stran, zdaj se krči na slovenski strani. Vsega je kriva zavita katastrska meja, ki je mladi državi nista popravili, zdaj pa je čez noč postala državna.

"Moja hiša je na slovenski strani, očetova pa na hrvaški"

Meja, ki jo je določila arbitraža, je ponekod res neživljenjska. "Moja hiša je na slovenski strani, očetova pa na hrvaški," pravi eden od prebivalcev Razkrižja. Vmes pa je zgolj cesta.

Slovenski politiki zdaj hodijo po krajih, ki so po arbitraži pristali na Hrvaškem, mirijo prebivalce, v pripravi je celo interventni zakon, ki naj bi pomagal Slovencem, ki so ostali na Hrvaškem.

"Namen je, da glede na primere, ko se bodo pojavili, zagotovimo tistim, ki se bodo znašli v stiski, družinam, otrokom, posameznikom, raven pravic, kot so jih uživali do zdaj, v skladu s svojimi pristojnostmi, tako kot bo Republika Hrvaška storila za svoje državljane," je ob tem povedal premier Miro Cerar.