Prek slovenske platforme letos prenesli že za blizu pol milijona evrov bitcoinov

Slovenski startup Cashila sta lani ustanovila Tim Mitja Žagar in Jani Valjavec, njuna platforma za transakcije z digitalnimi valutami pa je začela delovati januarja letos. Do sredine oktobra je bilo prek Cashiline platforme že za več kot 475 tisoč evrov prenosov bitcoinov.

Banka Slovenije za ekipo ni imela posluha Podjetje je registrirano na Češkem, saj jima je po tem, ko Banka Slovenije zanju ni imela posluha, bančno licenco podelila Češka nacionalna banka. Lani poleti je podjetje prejelo sto tisoč evrov semenske investicije (iz sklada LAUNCHub in zasebne investicije), v teku pa je tudi dodatno financiranje, katerega višine še ne razkrivajo.

Ekipa, ki jo ob ustanoviteljih sestavljata še razvojnik Aleš Lekše in vodja komuniciranja Katarina Lotrič, je pred kratkim predstavila novost. Nova storitev na Cashili uporabnikom omogoča, da evre na svoj račun tudi prejemajo, tam pa jih ali zadržijo ali pa takoj zamenjajo v bitcoine.

Bitcoine uporablja že deset milijonov ljudi Ustvarjalci Cashille opažajo, da ima večina ljudi še vedno zadržke pred digitalnimi valutami. "Neznanega se bojimo. In bojimo se še toliko bolj, ko gre za stvari, ki so neoprijemljive in obstajajo samo v digitalnem svetu. Ko gre za denar, smo le še bolj občutljivi," pravijo, rešitev pa vidijo v tem, da poskusijo ljudem čim bolj poljudno razložiti vse prednosti valute, ki jo ima danes v lasti že okoli deset milijonov ljudi. To pa so večinoma tisti uporabniki, ki jih tudi sicer zanimajo napredne tehnologije.

Startupi z bitcoini zanimajo tudi investitorje Uporabnost bitcoina poskušajo izkoristiti tudi tako, da končni uporabnik niti ne ve, da ima opravka z njim. "Tako kot nas na primer pri uporabi interneta ne zanima, da imamo opravka s protokolom TCP/IP. Pomembno je le, da hitro dobimo želene informacije," razlagajo startupovci, ti so le eno od številnih svetovnih podjetij, ki v zadnjem obdobju razvijajo rešitve za trgovanje in poslovanje z digitalnimi valutami. To področje je vse bolj zanimivo tudi za investitorje.

Če bi denar izumili danes, bi ga poznali v obliki bitcoina, so prepričani Katarina, Aleš, Tim Mitja in Jani, z njimi pa se verjetno strinjajo vsi, ki se ukvarjajo s to digitalno valuto.

Bitcoinov ne bo nikoli več kot 21 milijonov Ima namreč vse lastnosti denarja v čisti obliki: je deljiv in prenosljiv. Ima pa tudi lastnosti zlata: je redek in služi za ohranjanje vrednosti, saj je število bitcoinov omejeno. Nikoli jih ne bo več kot 21 milijonov. S tem se izognemo težavam z inflacijo.

V času stalnih finančnih kriz je ključnega pomena tudi to, da je decentraliziran. To pomeni, da ni nikogar, ki bi vam zamrznil račun ali odrejal, koliko bitcoinov bo šlo v obtok, koliko jih lahko porabite na dnevni ravni, kam jih lahko pošiljate in podobno. Ni nikogar, ki bi ga nadzoroval. Vaš je in samo vi odločate, komu, kdaj in koliko jih boste poslali.

Trenutno je pri bitcoinu bolj kot vloga plačilnega sredstva v ospredju ohranjanje vrednosti te valute. Občasno namreč niha, zato je potrebna previdnost pri investicijah, opozarjajo pri Cashili, kjer kot prednost bitcoina navajajo tudi njegovo uporabnost pri mednarodnem prenosu denarja, saj je ta izjemno hiter in poceni.

Trendi se spreminjajo, prilagodili so se jim tudi pri Cashili Bitcoin je pred šestimi leti prvi predstavil anonimnež, ki ga svet pozna po imenu Satoshi Nakamoto, v zadnjih letih pa priljubljenost valute narašča. Trendom se prilagajajo tudi pri Cashili.

Njihova platforma je bila tako sprva namenjena entuziastom nad bitcoini. Ti prek Cashile z bitcoini plačujejo svoje položnice oziroma si nakažejo denar na bančni račun. "Zdaj smo dodali novo funkcijo, ki uporabnikom omogoča, da na Cashilo nakazila tudi prejmejo. V bitcoinih ali v evrih. Na računu nakazilo zadržijo ali ga prenesejo naprej, navdušenci nad bitcoini pa lahko kar takoj evre zamenjajo v bitcoine," ekipa opiše novost, ki je po njihovem mnenju zanimiva tako za posameznike kot za podjetja.

Osredotočeni na dve skupini uporabnikov: migrante in svobodnjake Skozi opazovanje uporabe storitve so namreč ugotovili, da so med uporabniki tudi taki, ki niso tehnološki navdušenci, jim pa tovrstna storitev rešuje določeno težavo. Razdelili so jih v dve skupini: migrante, ki pridejo na delo v Evropo, in svobodnjake, ki delajo z evropskimi naročniki. Zanje so ti prenosi v večini primerov hitrejši, cenejši in udobnejši.