Petek, 17. 2. 2023, 21.55
6 mesecev
TEŽAVE SLOVENSKIH TISKANIH MEDIJEV
"Prav je, da država sodeluje pri ohranjanju tiskanih medijev"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,38
83
Slovenski tiskani mediji se že dlje časa srečujejo s spremembami bralnih navad in močnim vplivom digitalizacije na celotno medijsko industrijo.
Izdajatelji največjih tiskanih edicij v Sloveniji so gospodarske družbe, ki so za poslovne rezultate odgovorne same. "Vendar izdajamo časopise, katerih vsebine so pomembne za svobodno, demokratično in odprto sodobno državo. Verjamemo, da to vlogo tiskanih medijev prepoznava in ceni tudi naša država ter da je prav, da sodeluje pri ohranjanju tiskanih medijev," o težavah in možnostih državne pomoči razmišlja Nataša Luša, direktorica Dela.
Da so se slovenski tiskani mediji zaradi številnih okoliščin znašli v velikih težavah, smo že pisali v nizu člankov. Podrobneje smo predstavili težave in vzroke za to, kakšne so možnosti državne pomoči, kako tiskanim medijem pomagajo druge evropske države ... Tokrat smo o težavah povprašali direktorje medijskih hiš, ki izdajajo dnevne tiskane časopise. Žal so se odzvali zgolj iz medijske hiše Delo in Primorskih novic, direktorja Dnevnika in Večera, Bojan Petan in Miha Klančar, pa na naša vprašanja nista odgovorila.
Epidemija koronavirusa kot uvod v krizo
Janez Pavčnik, direktor Primorskih novic, priznava, da število naročnikov in prosta prodaja njihovega časopisa zaradi spremenjenih bralnih navad in ekonomskih razlogov konstantno upadata. Izjemno negativen učinek pri prodaji je prinesla še epidemija koronavirusa. Težave se izrazito negativno odražajo v podražitvah storitve tiska, v dostavi časopisa naročnikom in odpovedi naročnin zaradi ekonomskega stanja naročnikov.
"Absolutno se poslovni prihodki zmanjšujejo, poleg tega pa stroški naraščajo še bolj," pojasnjuje Pavčnik.
Da se tiskani mediji že dlje časa srečujejo s spremembami bralnih navad in močnim vplivom digitalizacije na celotno medijsko industrijo, pritrjuje tudi direktorica časopisno-založniške hiše Delo Nataša Luša.
"Medijska hiša Delo še vedno ustvari največ prihodkov iz prodanih tiskanih naklad, čeprav te vsako leto padajo. Vendar moč naših edicij ni samo v nakladah, ampak tudi v ugledu naših medijskih znamk in vrednotah, ki jih zastopajo in ki jim ljudje zaupajo. Prav tako je naša vrednost v prepletenosti tiskanih in digitalnih platform, na katerih se pojavlja naša vsebina," pojasnjuje Luša. Dodaja, da se spremembam poskušajo neprestano prilagajati s tem, da krepijo digitalne platforme in se usmerjajo v filozofijo ustvarjanja vsebin "digital-first". To pa je dolgoročen proces, ki traja in se neprestano nadgrajuje.
"Slovenski tiskani mediji so z začetkom pandemije koronavirusa utrpeli precej udarcev," poudarja Nataša Luša, direktorica medijske hiše Delo.
V Primorskih novicah težave za zdaj rešujejo z dodajanjem in ustvarjanjem produktov, ki vzdržujejo oziroma zadržujejo prihodke, ter strukturnimi optimizacijami stroškov, na katere imajo neposreden vpliv.
Tudi Luša poudarja, da so slovenski tiskani mediji z začetkom pandemije koronavirusa utrpeli precej udarcev. Tako z velikim upadom oglaševalskih prihodkov kot z omejitvami prodaje časopisov zaradi ukinjanja prodajnih mest, zapiranja gostinskih lokalov, omejitev uporabe časopisa v lokalih itd. "To je bil uvod v krizo, ki se v zadnjem letu poglablja z močnim zvišanjem cen papirja in energentov," opozarja.
Luša: Mladim se zdi delo raznašalcev pretežko
Še en velik izziv, ki ga že dlje časa doživljajo založniki tiskanih medijev, je dostava njihovih časopisov do naročnikov in neurejeno področje distribucije v državi nasploh.
V družbi Izberi, ki za večino slovenskih tiskanih medijev izvaja distribucijo z lastno mrežo, se po zatrjevanju Luše dnevno trudijo, da bi zagotavljali dostavo vsem naročnikom ob časih in dnevih, kot so ju lahko zagotavljali v preteklosti.
"Žal smo priča temu, da je tovrstno delo pripravljeno opravljati vse manj ljudi. Delo ni enostavno, raznašalci so izpostavljeni vremenskim vplivom in drugačnemu urniku dela, spreminjajo se tudi generacije in njihova pripravljenost za delo. Naši starejši, zanesljivi raznašalci se upokojujejo, več je bolezni, mladim pa se to delo zdi pretežko. Naš distributer vse težje dobi raznašalce in hkrati vse težje zagotavlja dostavo v okviru zavez," opozarja Luša.
Pošta Slovenije vedno manj zanesljiva
Ob tem izpostavlja še velik izziv sodelovanja s Pošto Slovenije, kamor preusmerijo izvode, ki jih njihov distributer ne more dostaviti.
"Pošta je žal zaradi številnih izzivov s svojimi storitvami vedno manj zanesljiv partner. Raznosa časopisov ne zagotavlja več z jutranjo dostavo do 7. ure zjutraj, ukinja vsakodnevno dostavo, sobotne dostave pa že dolgo nima več, kar je za slovenske tiskane medije, ki temeljijo na naročniški prodaji, pogubno," je do nacionalnega poštnega operaterja kritična direktorica Dela. Zaradi tega jim več kot 30 odstotkov naročnikov, ki jim dostavo premaknejo na Pošto, naročnino odpove.
Glede očitkov o slabi dostavi časopisnih izvodov so pojasnili so, da v skladu z medsebojnimi pogodbenimi določili s časopisnimi hišami izvajajo dostavo tistih časopisov, ki jih mediji sami preko njihovega izvajalca ne izvedejo. To dostavo pa Pošta Slovenije opravi v dopoldanskem času, v okviru redne dostave ostalih pošiljk. Izpostavili so še, da tudi ne drži, "da ukinjajo vsakodnevno dostavo (med tednom), ampak uporabnikom poštnih storitev nudijo možnost izbire med dostavo pisemskih pošiljk naslednji delovni dan ali v največ treh delovnih dneh od oddaje".
Računajo na pomoč države pri distribuciji
Na vprašanje, ali bi morala pri ohranjanju tiskanih medijev posredovati država, Luša priznava, da so izdajatelji največjih tiskanih edicij v Sloveniji resda gospodarske družbe, ki so za poslovne rezultate odgovorne same. "Vendar izdajamo časopise, katerih vsebine so pomembne za svobodno, demokratično in odprto sodobno državo. Verjamemo, da to vlogo tiskanih medijev prepoznava in ceni tudi naša država in da je prav, da sodeluje pri ohranjanju tiskanih medijev," je prepričana Luša.
Z njo se strinja tudi Pavčnik, ki meni, da je "baza neodvisnega novinarstva še vedno v hišah, ki so izdajatelji tiskanih medijev". Zato je po njegovem prepričanju v javnem interesu, da država po vzoru drugih držav pomaga obdržati pomemben demokratični steber.
"Za preboj na področju digitalnih izvodov bo zelo pomembna normativna ureditev položaja tujih korporacij, kot sta Google in Facebook," opozarja Janez Pavčnik, direktor Primorskih novic.
"Pri izdajanju tiskanih medijev gre za poglobljene in urednikovane vsebine, ki jih v poplavi spletnih novic ni mogoče izluščiti. Država lahko najbolj nediskriminatorno pomaga s subvencijo distribucije, da so vsa javna podjetja, občine, šole in druge institucije naročniki tiskanih medijev, z znižanjem davčne stopnje in podporo vsebinam, ki so posebnega interesa," je prepričan Pavčnik.
Tudi na Delu menijo, da bi bil za Slovenijo najustreznejši model pomoči subvencioniranje distribucije, kar bi omogočilo, da bi se slovenska distribucija tiskanih edicij sploh še lahko naprej ustrezno izvajala. Država bi lahko zagotovila sredstva zanjo, saj cena časopisa ne prenese stroška dostave, kot se oblikuje na konkurenčnem trgu. Podobne modele so uvedle že sosednje Italija, Avstrija in skandinavske dežele.
Rešitve v prihodnje?
Na Delu kot mogočo rešitev vidijo osredotočenost na medijske znamke, ki ustvarjajo dodano vrednost. "Zavedamo se, da je ključna sposobnost Dela ustvarjanje kakovostne in verodostojne vsebine ter profesionalno delo naših novinarjev – ne glede ne to, na kateri platformi objavljamo te vsebine," je sklenila direktorica Dela
Na Primorskih novicah pa napovedujejo, da bo za preboj na področju digitalnih izvodov zelo pomembna normativna ureditev položaja tujih korporacij, kot sta Google in Facebook. "Te praktično z monopolnim položajem poberejo ves mogoči prihodek na področju spletnega oglaševanja in drugih prihodkov s spleta," še opozarja Pavčnik.
83