Sreda, 27. 11. 2019, 18.56
5 let
Poslanci proti Banki Slovenije: "Nekateri ne bodo mogli kupiti drv" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,02
18
Plaz kritik proti samovoljnemu ukrepu Banke Slovenije, ki je od kreditov čez noč odrezal 300 tisoč Slovencev, ne pojenja. Danes so na odboru za finance poslanci vladne koalicije guvernerju centralne banke Boštjanu Vasletu sporočili, da si "nekateri to zimo ne bodo mogli kupiti niti drv".
Banki Slovenije očitajo, da bo z ukrepom neposredno prizadela potrošnjo in ogrozila gospodarsko rast. "Banka Slovenije naj zaostritev kreditnih pogojev ponovno premisli in jih omili," so na nujni seji odbora pozvali guvernerja centralne banke Boštjana Vasleta.
Zaostreni pogoji kreditiranja razburili tudi poslance
Najpogostejša višina odobrenega potrošniškega kredita je pri nas lani znašala pet tisoč evrov. Vrednost kredita se je v zadnjih letih povečala na dobrih osem tisoč evrov. "Če bi Banka Slovenije v letih 2008 in 2010 sprejela isti ukrep za lastnike podjetij, ki so svoje premoženje dali na garancijo in dobili lepe kredite, ki jih potem niso odplačevali in so šli na slabo banko, potem se mi ta ukrep ne bi zdel preveč radikalen," je dejal poslanec SAB Franc Kramar.
Banka Slovenije je s prvim novembrom zaostrila pogoje kreditiranja.
Prepad med bančniki in poslanci poglabljajo aktualne kreditne krivulje. Poglejmo primer štiričlanske družine z dvema mladoletnima otrokoma. S povprečno neto plačo in mesečnim obrokom 167 evrov je najvišji znesek potrošniškega kredita dobrih 11 tisoč, stanovanjskega pa največ 30 tisoč evrov, kažejo podatki Združenja bank Slovenije.
Za stanovanjski problem ni kriva banka, ampak vlada
Za stanovanjski problem ni kriva banka, ampak odgovornost nosi vlada, sta tokrat soglasni levica in desnica. "S tem proračunom je v dveh letih za stanovanjsko gradnjo namenjenih borih sedem milijonov evrov, pri čemer nam manjka najmanj deset tisoč javnih najemnih stanovanj," je bil kritičen poslanec Levice Luka Mesec.
"S tem proračunom je v dveh letih za stanovanjsko gradnjo namenjenih borih sedem milijonov evrov, pri čemer nam manjka najmanj deset tisoč javnih najemnih stanovanj," je dejal poslanec Levice Luka Mesec.
"Banka Slovenije ni tukaj za to, da skrbi za stanovanjsko politiko te države, pač pa za to, da se nam spet ne zgodi bančni kolaps. Vlada pa je za to, da skrbi za stanovanjsko politiko, in na tem segmentu še nismo videli kakšnih korakov, ki bi jih naredili," je poudarila poslanka SDS Alenka Jeraj.
Beg potrošnikov je lahko pred vrati
Medtem ko gre številnim državljanom za nohte, pa si mnogi elitni bančniki s plačami okoli 3.500 evrov bruto – guverner Vasle s kar štirikrat večjo – lahko privoščijo skoraj brezobrestne kredite. Povprečnim Slovencem take ponuja le tujina. Delež tujih posojil gospodinjstvom trenutno predstavlja okrog 2,4 odstotka. Obseg teh kreditov, zlasti iz sosednjih držav in Nemčije, sicer upada, a beg potrošnikov je lahko pred vrati, opozarjajo poslanci.
"Ljudje so ostali v nekem vakuumu in verjetno so nekateri šli tudi na črni trg, kar je najslabše. Ni prekomernega zadolževanja s strani prebivalcev in zato me zanima, zakaj tak drastičen ukrep," je oster poslanec SD Matjaž Han. Podobno zanima tudi več kot 300 tisoč ljudi, ki jih je ukrep dobro situiranih bankirjev oropal drobnih ali celo osnovnih dobrin, so še poročali na Planetu.
Poslanci od centralne banke želijo presojo sorazmernosti ukrepov za omejitev kreditiranja
Parlamentarni odbor za finance je Banki Slovenije danes priporočil, naj spet oceni sorazmernost ukrepov, s katerimi je zaostrila pogoje kreditiranja prebivalstva, in jih po potrebi omili. Del članov odbora je menil, da so ukrepi preostri, del pa je podprl centralno banko in s prstom pokazal na vlado, ki da ne zagotovi pogojev za višje plače in dostop do stanovanj.
Odbor je na izredni seji, sklicani na zahtevo koalicije, v sklepih ocenil, da lahko ima ukrep Banke Slovenije, ki je začel veljati prvega novembra in je zaostril pogoje za najemanje stanovanjskih in potrošniških posojil, številne negativne posledice ter da zmanjšuje finančno sposobnost določenim skupinam prebivalstva in jim onemogoča reševanje stanovanjskega vprašanja, nakup trajnih dobrin ter nepredvidenih in nujnih storitev.
Centralni banki so poslanci priporočili, naj spet oceni sorazmernost ukrepov in jih v primeru, če se izkaže, da so prekomerni glede na dana tveganja za makroekonomsko stabilnost, trenutno zadolženost prebivalstva in morebiten vpliv na zmanjšanje domače potrošnje, omili. (STA)
18