Marjan Žlogar

Četrtek,
28. 12. 2017,
16.58

Osveženo pred

6 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,08

1

Natisni članek

Natisni članek

Gorenjska turizem podjetništvo prihodki brezposelnost BDP Zasavje Goriška regije rast plače denar infografika

Četrtek, 28. 12. 2017, 16.58

6 let, 10 mesecev

Rast gospodarstva po regijah

Poglejte si, v kateri slovenski regiji se živi najbolje

Marjan Žlogar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,08

1

Denar | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

Slovenske statistične regije smo primerjali po petih ekonomskih kazalnikih. Najbolje se je izkazala goriška regija, poleg nje pa resne znake gospodarskega prebujanja kaže tudi najrevnejša med njimi, to je zasavska regija.

Zmagovalka leta 2016: goriška regija

Goriška regija je edina regija, ki je v letu 2016 na letni ravni rasla bolj od slovenskega povprečja v vseh od primerjanih kategorijah. Regija je bila četrta po rasti BDP na osebo, druga po rasti povprečne neto plače, prva po zmanjšanju registrirane brezposelnosti, četrta v kategoriji rasti skupnih prihodkov podjetij in druga v rasti turizma, to je številu turističnih prenočitev.

Rast, ki je bila le v eni kategoriji slabša od slovenskega povprečja, so dosegle tri regije: pomurska, osrednjeslovenska in zasavska. Pomurska regija je druga po rasti BDP, peta po rasti plače, druga po zmanjšanju brezposelnosti in najboljša po skupni rasti prihodkov podjetij. Podpovprečna je le pri rasti turizma, kjer sta se slabše od nje odrezali koroška in posavska regija.

Osrednjeslovenska regija je skoraj v vseh kategorijah ravno malo nad slovenskim povprečjem. Izjema je le registrirana stopnja brezposelnosti, ki se je v letu 2016 zmanjševala počasneje od povprečja.

Pobira se tudi zasavska regija

Najslabša regija po BDP na prebivalca se je izkazala tudi za najslabšo v primerjavi z letom 2008. Glede na zadnje predkrizno leto se je BDP na prebivalca v zasavski regiji najbolj skrčil, regija je imela tudi najnižjo rast povprečne neto plače. Najbolj se ji je povečala brezposelnost in najbolj je upadlo število turističnih prenočitev. Edina v primerjavi s slovenskim povprečjem pozitivna točka je rast prihodkov podjetij, pri čemer sta jo v primerjavi z letom 2008 prehiteli le posavska in primorsko-notranjska regija.

Regija je v letu 2016 pokazala povsem drugačno sliko, saj je rast BDP na prebivalca edina primerjana kategorija, slabša od slovenskega povprečja. Rast BDP na prebivalca v višini dobrih dveh odstotkov in pol ni slaba, a je bila zaradi dobre rasti na ravni države manjša letna rast le v regiji jugovzhodne Slovenije. V preostalih kategorijah je bila zasavska regija četrta po rasti plač, četrta po upadu brezposelnosti, druga po rasti prihodkov podjetij in tretja po rasti turizma.

 

Štiri regije z nadpovprečno rastjo v le eni primerjani kategoriji

Med regijami, ki so se v letu 2016 odrezale slabše od slovenskega povprečja, najdemo štiri: koroško, obalno-kraško, posavsko in primorsko-notranjsko. V koroški regiji so imeli najvišjo rast povprečnih plač. To se je zgodilo kljub nekoliko podpovprečni rasti BDP na prebivalca, nekoliko podpovprečni rasti skupnih prihodkov podjetij in drugi najslabši rasti turističnih prenočitev.

Obalno-kraška regija se je nadpovprečno izkazala le v kategoriji rasti BDP na prebivalca, primorsko-notranjska v rasti turizma, kategoriji, v kateri je bila najboljša med vsemi regijami. Podobno kot v koroški regiji je tudi v posavski rast plač edina kategorija z nadpovprečno rastjo. Povprečna neto plača je bolj kot v posavski regiji rasla le v dveh regijah, s tem da je posavska ena od dveh regij, v kateri so se skupni prihodki podjetij celo znižali.

Najmočnejša je še vedno osrednjeslovenska regija

Osrednjeslovenska regija je v letu 2016 pomenila 26 odstotkov prebivalcev Slovenije, medtem ko so v ves slovenski BDP prispevali 36,8 odstotka. Več kot deset odstotkov v slovenski BDP prispevata tudi podravska in savinjska regija. Gre za regijo, ki je edina nadpovprečna v vseh treh primerjanih kazalnikih: BDP na prebivalca, povprečni neto plači in stopnji registrirane brezposelnosti.

BDP na prebivalca je dobrih 40 odstotkov višji od povprečja za Slovenijo. Dobrih osem odstotkov od povprečja je v regiji višja povprečna neto plača in slabih deset odstotkov nižja stopnja registrirane brezposelnosti. Regija je tako najmočnejša po BDP in povprečni plači. Pri primerjavi registrirane brezposelnosti zaostaja za gorenjsko in goriško regijo, še dve regiji imata enako stopnjo brezposelnosti.

Najslabša po BDP na prebivalca je zasavska regija, tam je ta skoraj polovico nižji od slovenskega povprečja. Vseeno je v zasavski regiji povprečna neto plača višja kot v primorsko-notranjski regiji, regiji z 20 odstotnih točk višjim BDP na prebivalca. Brezposelnost je višja le v pomurski regiji.