Podpisan dogovor med državo in Ljubljano o gradnji 29 projektov #video

Minister Boštjan Koritnik je na današnji izjavi za medije ob podpisu poudaril, da bo dogovor omogočil nadaljnji razvoj Ljubljane, tako da bo ta še bolj razvita, sodobna, prijazna do občanov in zelena.

Vlada je besedilo dogovora, ki je bil pred tem usklajen z MOL, potrdila januarja. Finančne obveznosti nosi vsaka stran v skladu s svojimi pristojnostmi in sprejetimi proračuni, dogovor pa služi kot časovna in vsebinska uskladitev za obe strani pomembnih programov in nalog. Na ministrstvu za javno upravo so spomnili, da je bil dogovor prvič sklenjen maja 2016, in to za obdobje 2016–  2018.

Nova sodna stavba, zapor, Tivolski lok, rekonstrukcija cest ...

Dogovor naslavlja 29 projektov s področij aktivnosti šestih ministrstev (za notranje zadeve, pravosodje, obrambo, infrastrukturo, zdravje, izobraževanje, znanost in šport) in generalnega sekretariata vlade. Na podlagi danes podpisanega dogovora bo vlada za projekte na območju Ljubljane, ki so pomembni za državo, v prihodnjih treh letih predvidoma namenila 13,7 milijona evrov proračunskih sredstev, so zapisali na ministrstvu. Programi in naloge v dogovoru se na občinski strani medtem nanašajo tudi na spremembe občinskih prostorskih načrtov.

Naslovljeni projekti pokrivajo modernizacijo in rekonstrukcijo cest, nadgradnjo ljubljanskega železniškega vozlišča, gradnjo nove sodne stavbe in novega ljubljanskega zapora, zagotovitev zemljišča za vadbo policijskih psov, postavitev protihrupnih ograj, izvajanje parkirne politike in sistema vozlišč P+R, gradnjo Tivolskega loka za neposredno povezavo primorske z gorenjsko železniško progo, prvo fazo novega tira železniške proge Ljubljana–Kranj–Jesenice na območju MOL.

Novice Vlada v dogovor z glavnim mestom uvrstila več infrastrukturnih projektov

Mestna občina bo na primer ob tem organizatorje proslav in prireditev, ki jih vlada uvrsti v koledar državnih proslav za posamezno leto, oprostila plačila vseh taks ter uporabnin. V dogovoru sta tudi prenos zemljišč, predvidenih za širitev Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, in menjava prostorov Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana na Ulici Stare pravde. Ta zgodba je pred časom odmevala v javnosti in delu politike, po besedah župana Zorana Jankovića pa se dogovori z ministrstvom za zdravje nadaljujejo.

Janković bi še dodatnih 29 projektov

Dogovor ni dokončen, v naslednjih nekaj mesecih bomo zagotovo našli nove projekte, je ob tem dejal Koritnik. Po Jankovićevem mnenju so pomembni vsi projekti, po njegovem okusu jih manjka še kakšnih 29. Dogovor o dodatnih programih in nalogah mora priti prej ali slej, je prepričan.

Po županovih besedah dogovor dokazuje, da je sodelovanje med stranema mogoče. To sodelovanje omogoča razvoj države in glavnega mesta. Koritniku se je zahvalil za vlogo v procesu. Kot je presodil, brez ministrovih prizadevanj dogovora ne bi bilo. Opozoril je tudi, da za dobro sodelovanje ne sme biti pomembno, kdo vodi vlado in kdo občino.

O vrednosti projektov, na katere se nanaša dogovor, ne minister ne župan nista želela podrobneje govoriti, saj je treba zanje izvesti še vse postopke. A realno gledano, po županovi oceni, ne bodo vredni manj od pol milijarde evrov.

Oba izrekla številne zahvale

Koritnik je izrazil zadovoljstvo, da je sodelovanje izjemno tudi z drugimi občinami. Lokalnim skupnostim in županom se je zahvalil za delo v času epidemije. Spomnil je na dva pomembna projekta, sprejeta v obdobju trenutne vlade. Gre za dogovor o dvigu povprečnin za proračunski leti 2021 in 2022 na 628,20 evra, kar da je šele tretji dvig povprečnine v 15 letih. Hkrati pa je bil sprejet zakon o finančni razbremenitvi občin, ki zanje prinaša več kot 70 milijonov evrov razbremenitve.

Janković se je za višjo povprečnino in razbremenitev občin zahvalil. Je pa obenem zatrdil, da so razlike med občinami zelo velike, zato je predlog mestnih občin, da bi se povprečnina razdelila glede na velikost oziroma na storitve, ki jih zagotavljajo, ali z drugimi besedami: glede na dejanske stroške.

Kot je orisal, je skoraj 10 milijonov evrov razbremenitve, ki je je bila deležna Ljubljana, občina porabila skoraj v dveh mesecih, saj vsak mesec daje veliko sredstev, na primer za plače v vrtcih, knjižnicah in za gasilsko brigado. Te storitve pa zagotavlja le majhno število občin, je opozoril. Zaveda se, da gre za zahtevno nalogo, a meni, da je tak predlog delitve mogoče zagovarjati.