Kdo bo lastnik Mercatorja? Od petka imajo Hrvati zadnjo besedo. #video

Mediji, dolga leta naklonjeni Agrokorju, in Mercatorjeva uprava pod vodstvom Tomislava Čizmića, ki ga je na položaj postavil še Ivica Todorić, so danes javnost poskušali prepričati, da odločitev sodišča o priznanju Agrokorjevega postopka insolventnosti v Sloveniji nima nobene zveze z Mercatorjem. Toda celo sam Agrokor je pozno popoldne svoja ravnanja opravičil s ščitenjem Mercatorja pred rubežem svojih upnikov.

Včeraj smo razkrili, da je okrožno sodišče v Ljubljani insolventnost Agrokorja, večinskega lastnika Mercatorja, priznalo kot glavni postopek. V praksi to pomeni, da bo imel Ramljak kot izredni upravitelj Agrokorja prvo in tudi zadnjo besedo pri odločitvah o premoženju tega hrvaškega koncerna v Sloveniji.

Dogajanje je v oddaji Danes na Planet TV pojasnjeval novinar Primož Cirman:

1) Se sklep okrožnega sodišča v Ljubljani nanaša na Mercator?

Pri razlagi, ali odločitev sodišča vpliva na Mercator ali ne, nista usklajeni niti upravi Mercatorja in Agrokorja. Uprava Mercatorja je tako zatrdila, da "se ta sklep ne nanaša na Mercator", temveč  "se nanaša na Agrokor in njegove na Hrvaškem ustanovljene odvisne družbe".

Ante Ramljak, prvi mož Agrokorja Foto: STA , Agrokor pod vodstvom Anteja Ramljaka je na drugi strani sporočil, da sklep sodišča pomeni dodatno zaščito Mercatorja, saj da "ščiti pred morebitnimi poskusi upnikov, da svoj delež poplačajo iz Agrokorjevega lastništva Mercatorja".

2) V čem se nanaša na Mercator?

Najprej pri vprašanju lastništva. Upniki od petka Agrokorju ne morejo zaseči delnic Mercatorja, ker po sprejetju priznanja tujega insolvenčnega postopka nad premoženjem hrvaškega koncerna v Sloveniji, med katero spada večinski delež Mercatorja, ni mogoče sprožati postopkov izvršbe ali zavarovanj. Prepoved razpolaganja bo po pravnomočnosti sklepa vpisana na zastavah delnic pri slovenski Klirinško-depotni družbi (KDD).

Kdo so ti upniki, ni jasno. Spomnimo, ruska Sberbank je prejšnji mesec že zasegla 18-odstotni delež slovenskega trgovca v posredni lasti Ivice Todorića. Če je res želela zaseči tudi večinski delež Mercatorja, ki je v lasti Agrokorja, kot se je ugibalo v zadnjih dneh, tega ne bo mogla več storiti.

Sberbank je prejšnji mesec zasegla 18 odstotkov delnic Mercatorja. Foto: STA , Enako tudi imetniki tako imenovanih obveznic PIK (paid in kind v angl.), ki so Todoriću leta 2014 posodili denar za nakup Mercatorja, ali drugi upniki, ki imajo na delnicah Mercatorja vpisano zastavno pravico.

Na pojasnila Sberbank še čakamo.

3) Je torej Mercator s petkovim sklepom sodišča padel pod "Lex Agrokor"?

De facto da. Namen instituta priznanja tujega insolvenčnega postopka je jasen. Kot je leta 2014 zapisalo višje sodišče v Ljubljani, je njegovo osnovno načelo priznanje tuje sodne odločbe v Sloveniji. V primeru Agrokorja to pomeni, da gre za sklep o uvedbi postopka izredne uprave, ki ga je 10. aprila sprejelo gospodarsko sodišče v Zagrebu.

Kavelj 22 v zgodbi je naslednji. Na Hrvaškem insolvenčnega postopka v Agrokorju ne vodijo po stečajni zakonodaji, ampak posebnem zakonu, imenovanem "Lex Agrokor". "Tujo sodno odločbo", na katero se nanaša sklep slovenskega sodišča, pa je zagrebško sodišče sprejelo prav na podlagi "Lex Agrokorja".

4) Zakaj je to pomembno? 

Zaradi več razlogov.

• Ker odpravlja še en "požarni zid" med Agrokorjem in Mercatorjem. Spomnimo, septembra 2017 bo tudi konec zavez o dobaviteljih, ki jih je hrvaški koncern dal po prevzemu Mercatorja.
• Ker bo o tem, kdo bo lastnik Mercatorja, po novem odločal izključno Ramljak oziroma začasni upniški odbor Agrokorja. To pomeni, da kakršni koli pogovori vodilnih predstavnikov slovenske države o prihodnosti Mercatorja pravzaprav nimajo smisla. Ramljakove odločitve bo potrjevalo sodišče na Hrvaškem. Tudi v primeru stečaja hrvaškega koncerna bo Mercator zaradi zvezanih rok zastavnih upnikov ostal ujet v njegovi stečajni masi. Mercator bi sicer lahko bil prvi na seznamu premoženja, ki ga bo Agrokor prodajal, ugotavljajo analitiki Raiffeisenbank Austria. "Glede na to, da je Mercator edino večje podjetje v skupini, ki ni obremenjeno z jamstvi do matične družbe, je po našem mnenju prvi kandidat za prodajo v kratkem roku," piše v poročilu, ki ga je banka objavila konec prejšnjega leta.
  Preberite še -> Cerar piše Rusom zaradi Mercatorja, Agrokorju pa novi milijoni z Zahoda
• Ker bo vsak sklep hrvaškega sodišča, ki ga bo to sprejelo o Agrokorju, po novem veljal tudi v Sloveniji. Poročali smo že, da bo tudi v razmerju do sodišč v Sloveniji nastopal izključno Ramljak.
• Ker hrvaško gospodarsko sodišče seznam podjetij na Hrvaškem, za katere velja "Lex Agrokor", vsak mesec širi. Nanj sodišča dodajajo podjetja hčere in celo vnukinje. Tako ni mogoče izključiti možnosti, da se bo zdaj na njem znašlo tudi podjetje Mercator-H, saj bo imel o tem prvo in zadnjo besedo Ramljak.

​​​​​​5) Zakaj Mercatorja ni na seznamu podjetij, ki ga navaja sklep sodišča?

Ker sklep povzema seznam podjetij, ustanovljenih izključno na Hrvaškem (!), za katera je gospodarsko sodišče v Zagrebu sprejelo sklep o uvedbi posebnega postopka na podlagi "Lex Agrokor". Večinski lastnik Mercatorja je matična družba Agrokor, ki je na seznamu. Na njem sicer ni nobene Agrokorjeve družbe v tujini.

6) So s tem res odprta vrata izčrpavanju Mercatorja?

Da. Čeprav v Mercatorju zatrjujejo, da sklep nima vpliva na družbo in da zanjo ne velja, dejstvo, da je slovenski trgovec de facto prešel pod "Lex Agrokor" (glej zgoraj), že samo po sebi pomeni veliko tveganje.

Foto: Klemen Korenjak Ponazorimo ga z nekaj primeri. Agrokor ima številne terjatve do Mercatorja: ali prek dobaviteljev v svoji lasti (Jamnica, Ledo, Zvijezda, Pik Vrbovec, Vupik …) ali prek najemnin, ki jih Mercator plačuje za centre v Srbiji (do zdaj se je nabralo za 20 milijonov evrov tega dolga).

Novi hrvaški lastnik je Mercatorju ob prevzemu odobril tudi posojila. Ramljak lahko tako zaradi neporavnanih obveznosti zahteva takojšnje poplačilo pomembnega dela terjatev oziroma posojil. Ali recimo: Mercator je po tem, ko je prešel v roke Agrokorja, posodil 120 milijonov evrov svojemu hrvaškemu podjetju Mercator-H, čeprav to ni več opravljalo svoje osnovne dejavnosti. Ni jasno, kakšen status ima to posojilo oziroma ali je šlo za pri tem za obvodno financiranje Agrokorja. Četudi za Mercator-H teoretično začne uradno veljati "Lex Agrokor", Mercator tega denarja ne bo mogel izterjati, zaradi česar lahko v Mercatorjevih bilancah zazeva še večja luknja. 

7) Kdo bo vodil Mercator?

V Mercatorju poudarjajo, da se položaj uprave, ki jo vodi Tomislav Čizmić, v ničemer ne bo spremenil. Do zdaj je Agrokor svoje upravljavske pravice v Mercatorju uveljavljal prek skupščine in nadzornega sveta, ki ga že vodi Ante Ramljak. Pravna dilema je naslednja. Sodišče je dalo Ramljaku v Sloveniji pooblastila za:

-  razpolaganje s premoženjem Agrokorja, torej tudi z Mercatorjem, in 

-  opravljanje drugih pravnih poslov za dolžnika. 

Tako ni jasno, kako daleč lahko gre Ramljak pri "razpolaganju s premoženjem" za potrebe Agrokorjeve sanacije. Bo uprava Mercatorja po novem bolj obvezana sprejemati navodila, četudi škodljiva, ki jih bo prek skupščine ali nadzornega sveta dal Ramljak?

Ne smemo pozabiti, da "Lex Agrokor" v enem od uvodnih členov poudarja, da je Agrokor družba sistemskega pomena za Hrvaško. Ker usodo Mercatorja po novem krojijo odločitve sodišč v postopku, ki se vodi po "Lex Agrokor", prav v imenu te sistemskosti ni mogoče izključiti dodatnega pritiska na Mercator.

Na skupščini lahko Ramljak kot predstavnik večinskega lastnika sprejme sklep o izdvojitvi in prodaji pomembnega dela premoženja Mercatorja. "Lex Mercator" ne more posegati v Agrokorjeve lastniške pravice. Ne nazadnje jih ščiti tudi slovenska ustava.

8) Kje "Lex Agrokor" trči ob "Lex Mercator"?

Na ministrstvu za gospodarstvo po prvi proučitvi dogajanja menijo, da odločitev sodišča ne bo vplivala na "Lex Mercator", na podlagi katerega je lahko vlada v upravo Mercatorja imenovala svojega člana Gregorja Planteua. Več bo minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek povedal jutri.

A bistvo je drugje. Bistvo "Lex Mercator" je zaščita Mercatorja, ki ji je država s tem zakonom priznala sistemski pomen. Ravno zaradi tega jo je Planteu dolžan ščititi pred škodljivimi navodili ter denarnimi in blagovnimi tokovi v korist večinskega lastnika. 

Foto: STA , Enak pomen je hrvaška država z "Lex Agrokor" priznala tudi Agrokorju. Prej ali slej se bo sistemski pomen Agrokorja znašel na tehtnici s sistemskim pomenom Mercatorja. V razmerju moči, kjer lahko vse ključne odločitve sprejema en človek iz Zagreba, verjetno ni težko ugibati, na katero stran bo nagnil tehtnico, ko se bosta nasproti znašla sistemska pomena obeh družb. Hrvaška bo lahko dokazovala, da je Mercatorjeva prodaja sistemskega pomena za Hrvaško, saj pomeni najpomembnejši del Agrokorjevega premoženja.

9) Kaj še zajema premoženje Agrokorja v Sloveniji?

Med premoženje podjetij spadajo poleg kapitala, torej delnic, tudi terjatve, blagovne znamke, dobro ime, posojila, zgradbe, licence, vstopni DDV … Ob tem je treba opozoriti, da ima Agrokor v Sloveniji še več podjetij, ki imajo pri nas večmilijonsko premoženje. Prek Adriatica.net je na primer lastnik turističnega podjetja Kompas, v Sloveniji pa imajo svoja podjetja tudi Agrokorjeve hčerinske družbe Ledo, Jamnica in Zvijezda, ki so že na seznamu družb, za katere velja "Lex Agrokor".