Cerar piše Rusom zaradi Mercatorja, Agrokorju pa novi milijoni z Zahoda

Zakaj najvišji predstavniki slovenske vlade v zvezi z Mercatorjem za pomoč prosijo Moskvo, če želi tej hrvaška država omejiti vzvode vpliva v Agrokorju? In o čem se slovenska stran sploh pogovarja z Rusi? Medtem so upniki z Zahoda danes Agrokorju zagotovili pol milijarde evrov svežih sredstev in denar za reprogram pomembnega dela starih obveznosti. Sberbank je na nogah.

Ruski predsednik vlade Dmitrij Medvedjev in predsednik vlade Miro Cerar

Ruski predsednik vlade Dmitrij Medvedjev in predsednik vlade Miro Cerar Foto: STA

Finančni potop Agrokorja, lastnika Mercatorja, očitno postaja vse bolj pomembno vprašanje tudi v odnosih med Slovenijo in Rusijo.

V kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja so namreč za Siol.net potrdili, da je premier pred kratkim predsedniku ruske vlade Dmitriju Medvedjevu po diplomatskih kanalih poslal pismo. V njem mu je predstavil položaj Mercatorja in izrazil skrb zaradi morebitnega dokončnega finančnega zloma Agrokorja, ki bi lahko pomembno vplival tudi na največjega slovenskega trgovca. 

Kaj je Cerar sporočil Medvedjevu?

Sberbank Foto: Reuters Kot so pojasnili v kabinetu, je Cerar ruskega premierja "spomnil, da je družba Mercator največji delodajalec v Sloveniji, ki odkupuje pomemben del v Sloveniji proizvedenih kmetijskih izdelkov". "Morebitni finančni zlom holdinga Agrokor bi lahko ogrozil več kot 10 tisoč delovnih mest v Sloveniji. Taka situacija bi lahko resno destabilizirala socialno in gospodarsko situacijo v Sloveniji," je poudaril Cerar.

"Premier je v pismu zapisal, da je slovenska stran pripravljena na nadaljnje iskanje optimalnih rešitev, a v okviru svojih pristojnosti," so dodali v kabinetu. 

Počivalšek pri šefu Sberbank

Gre za nadaljevanje aktivnosti slovenske države v odnosu do Moskve, povezanih z Mercatorjem. 

V začetku junija se je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek ob robu gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu sestal s Hermanom Grefom, predsednikom uprave Sberbank, ki je največja bančna upnica Agrokorja. 

"Temi pogovora sta bili sodelovanje na področju naložb in mogoča krepitev gospodarskih odnosov," so nam takrat pojasnili na ministrstvu. Po naših informacijah pa je Počivalšek z Grefom govoril tudi o dogajanju v Agrokorju in mogočih posledicah za Mercator. 

Neuradno: Rusi Cerarju odgovorili z depešo

Že pred slabima dvema mesecema pa naj bi Moskvo prav zaradi Mercatorja obiskal Saša Ivan Geržina, zdaj že nekdanji podpredsednik Demokratične stranke upokojencev (DeSUS), ki jo vodi Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve. 

Po informacijah iz diplomatskih virov naj bi tam iskal stike s predstavniki ruskih bank. Geržina, dolgoletni predsednik Društva slovensko-ruskega prijateljstva, sicer v vladi nima nobene uradne funkcije. 

Agrokor. Foto: STA Na vprašanje, zakaj se je Cerar v zvezi z Mercatorjem obrnil na Medvedjeva, nam v kabinetu niso odgovorili. "Obe strani ostajata v stikih v korist obeh držav," so poudarili. 

Čeprav je Cerar pričakoval, da bo s pismom odprl ločen kanal dialoga s ruskim predsednikom vlade, so ga Rusi očitno dojeli drugače. Po naših informacijah so nanj – po poti, pregovorno značilni za rusko diplomacijo – odgovorili z uradno depešo, v kateri so slovensko vlado obvestili, da bodo razmere preučili.

O čem se vlada sploh pogovarja z Rusi?

Ali, s kom v Moskvi, zakaj in predvsem o čem se torej vlada pogovarja z Rusi v povezavi z Mercatorjem, za zdaj torej ni znano. 

Prav tako ni jasno, kakšen je načrt vlade z Mercatorjem glede na to, da država ni njegov lastnik, slovenskih bank pa ni med upniki Agrokorja (so le upnice Mercatorja). Sploh, ker v tem trenutku ni znano, ali in kdaj bo Agrokor sploh začel prodajati Mercator. 

Neznanka je tudi, ali in kaj si v Moskvi obetajo za morebitno pomoč pri reševanju Mercatorja izpod okrilja Agrokorja, na katero očitno računata Cerar in Počivalšek. 

Največji upnici Agrokorja sta dve ruski banki (Sberbank in VTB), ki sta v večinski lasti države. V Cerarjevem kabinetu tako očitno menijo, da bodo ključne odločitve, povezane z Agrokorjem, v prihodnjih mesecih sprejemali v Moskvi oziroma v ruski vladi. 

Boj upnikov za Agrokor

Andrej Plenković, hrvaški premier, in Ante Ramljak, izredni pooblaščenec za vodenje Agrokorja Andrej Plenković, hrvaški premier, in Ante Ramljak, izredni pooblaščenec za vodenje Agrokorja Foto: STA A zelo verjetno ne bo tako. Iz Agrokorja, ki ga trenutno kot izredni upravitelj vodi Ante Toni Ramljak, so sporočili, da so nove finančne vire našli drugje. Imetniki obveznic so mu zagotovili novo financiranje. 

1,06 milijarde evrov vredna operacija je sestavljena iz 530 milijonov evrov svežih sredstev in reprograma starih posojil v enakem znesku.

Sveža sredstva v vrednosti 400 milijonov evrov so zagotovili obvezničarji na čelu z ameriškim skladom tveganega kapitala Knighthead Capital Management, ki sedi tudi v začasnem upniškem odboru Agrokorja. Dodatnih 80 milijonov evrov so domače banke Agrokorju že zagotovile minuli mesec. Še 50 milijonov evrov pa naj bi v blagu zagotovili dobavitelji.

Posojilo se bo obrestovalo po štiriodstotni obrestni meri, če se bodo plačevale letno, pa bo ta znižana za 0,2 odstotne točke. 150 milijonov evrov svežih sredstev naj bi Agrokor takoj porabil za poravnavo starega dolga do dobaviteljev. Ramljak je včeraj napovedal, da gre za zadnjo zadolžitev Agrokorja pod izredno upravo.

Znesek nove, 480-milijonske finančne injekcije, ki jo bo očitno dobil Agrokor, je domala enak višini izdaji tako imenovanih PIK-obveznic (v angl. Paid in kind), s katerimi je financiral nakup Mercatorja in ki zapadejo v plačilo natančno čez leto dni. Lastniki obveznic so v zadnjih mesecih izvajali velik pritisk na hrvaško vlado in Agrokor, saj so ob strmem upadu vrednosti preostalih obveznic in sprejetju Lex Agrokorja ugotovili, da so njihove terjatve do koncerna popolnoma nezavarovane. 

Kaj so zahtevali financerji 

Nov denar so bili zato v Agrokor pripravljeni vlagati le pod enim pogojem – da bodo za vsakih novih sto milijonov evrov, ki jih bodo posodili Agrokorju, status prednostne terjatve v primeru stečaja koncerna v enakem znesku dobila tudi posojila, dana Agrokorju pred 10. aprilom, ko je začel veljati poseben zakon Lex Agrokor, namenjen reševanju koncerna. Po tem zakonu lahko imajo status prednostnih terjatev le posojila, odobrena po 10. aprilu.

Mercator, trgovina Foto: Matej Leskovšek Če bi hrvaška država z ustrezno spremembo zakona ugodila ameriškim in zahodnoevropskim upnikom, kar se bo očitno zgodilo, se bodo lastniki obveznic ob morebitnem stečaju postavili v vrsto pred drugimi upniki, torej pred Sberbank in VTB, ki takšnemu modelu financiranja nasprotujeta. 

Sberbank prek sodišča nad Ramljaka

Sberbank je zato že včeraj na trgovsko sodišče v Zagrebu vložila predlog za izrek prepovedi Agrokorju in Ramljaku za sklepanje novih dogovorov o financiranju, ki bi omogočala, da stare terjatve za nazaj postanejo prednostne. 

"Verjamemo, da takšen model ni skladen s hrvaškimi predpisi in Lex Agrokorjem. Njegova uresničitev bi omogočila razpolaganje s premoženjem družbe Agrokor v škodo preostalih upnikov in delničarjev, tudi Republike Hrvaške," so sporočili iz Sberbank. 

"Želimo, da se ne glede na trenutne zahtevne okoliščine omogoči delo izredne uprave v Agrokorju v skladu z zakoni in z najvišjo mogočo koristjo za vse vpletene strani," so dodali v banki, ki je za 1,1 milijarde evrov vredne terjatve do Agrokorja že oblikovala 50-odstotne oslabitve. 

Enako nameravajo storiti v VTB, ki je do koncerna izpostavljena s 300 milijoni evrov.

Med največjimi imetniki Agrokorjevih obveznic PIK so bili ob njihovih izdaji največji kanadski pokojninski sklad CPPIB (njegova izpostavljenost do Agrokorja znaša 115 milijonov evrov) in skladi tveganega kapitala: Beach Point Capital (50 milijonov evrov), Bluebay Asset Management (50), Castle Hill (30), Arrowgrass (27),  Luxor Capital (22) …

V letih 2019 in 2020 zapade še za okoli 900 milijonov evrov korporacijskih obveznic. Knighthead Capital Management je obveznice kupoval šele v zadnjih mesecih in to po približno tretjini nominalne vrednosti.

Komentarji

7
  • stanly / 08.06.2017. ob 23:00

    hrvati bi res radi vse nategnili tako, da na koncu pridobijo samo sami, vendar bi cerar moral iskati kje drugje in ne tam, kjer mu svetujejo strici in razni botri iz ozadja

  • vrechek / 09.06.2017. ob 13:57

    No to je tako, kot bi prodal avtobus, pol bi se pa za potnike sekiral, če bi ga po makedamu gonili. Verjetno bi se ti vsi smejali.

  • brane134 / 09.06.2017. ob 09:08

    krasno. Ta vlada, ki je jasno in glasno podprla sankcije proti Rusom, katere predsednik jasno blebeta o Ukrajini in s prstom kaže in krivi samo Ruse, potem čez okno leze v Moskvo in fehta.... pa saj ni res!

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.