Pergam: Stečaj ne bi smel biti le likvidacija podjetja

Stečaj tako po mnenju predsednika sindikalne konfederacije Pergam Janeza Posedija ne bi smel biti namenjen zgolj likvidaciji podjetja.

Zakonodaja bi morala služiti prenovi gospodarske dejavnosti in ohranitvi delovnih mest Svetovalec za ekonomska vprašanja pri Pergamu Dušan Rebolj je v odzivu na predlagane spremembe zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju poudaril, da bi moral ta zakon biti eno pomembnejših vprašanj za izhod iz krize. Insolvenčna zakonodaja bi namreč po njegovem mnenju morala služiti prenovi gospodarske dejavnosti in ohranitvi delovnih mest, ne pa uničenju podjetij.

Rebolj: Koncept zakona je povsem neustrezen Sedaj veljavni koncept zakona je povsem neustrezen, predlog novele pa prinaša le določene popravke, medtem ko koncept ostaja nespremenjen, je opozoril Rebolj. Stečajni postopek je po njegovem mnenju sedaj namenjen predvsem polnjenju stečajne mase, tipičen dokaz za to pa so mnogi primeri stečajev gradbenih podjetij.

Redka so podjetja, ko vstopi strateški partner in se proizvodnja nadaljuje "Menimo, da je treba v zakon odločno zapisati, da je ob otvoritvenem poročilu nujen preizkus za ohranitev in nadaljevanje proizvodnje in s tem ohranitve zdravih delov podjetja," je poudaril. Prav tako je po njegovem mnenju treba odpreti možnosti za vstop novih poslovnih partnerjev in izločitev slabega dela proizvodnje. "Redka so podjetja, ko vstopi strateški partner in se proizvodnja nadaljuje," je ocenil.

Vlada bi morala storiti več Rebolj težave obstoječe insolvenčne zakonodaje in predloga za njeno dopolnitev vidi tudi v neenakopravnosti upnikov, vlada pa bi po njegovem mnenju morala storiti več za preprečevanje izčrpavanja podjetij pred stečajem. V sindikalni konfederaciji Pergam zato predlagajo, da se izpodbojno obdobje iz enega podaljša na tri leta, možnost izpodbijanja pa se poleg upniškega odbora dodeli tudi stečajnemu upravitelju. Rebolj je opozoril tudi na dolgotrajnost stečajnih postopkov, čeprav je v interesu zaposlenih čimprejšnja in jasna rešitev.

Razmišljajo o časovni omejitev stečajnih postopkov V Pergamu zato razmišljajo tudi o časovni omejitev stečajnih postopkov, saj to ti po njihovem mnenju predolgi. "Ti roki bi se lahko tudi podaljšali, če bi upniki ugotovili, da bi to imelo smisel," je pojasnil Rebolj. Posedi je ob tem dodal, da v vladnem predlogu pogreša razširitev kroga predlagateljev stečaja na nekatere državne institucije, predvsem Davčni urad RS.

Delavci kot upniki so v izjemno slabem položaju … Izkušnje iz zadnjih let, predvsem nejasnosti glede stečaja CPL, po mnenju generalnega sekretarja Pergama Jakoba Počivavška kažejo na pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje, ki pa jih predlog novele ne odpravlja. "Delavci kot upniki so v izjemno slabem položaju v primeru, če predlagajo začetek stečajnega postopka," je dejal. Kot je pojasnil, so postopki dolgotrajni, ob vložitvi predloga pa morajo delavci plačati tudi 3400 evrov predujma, kar je po njegovem mnenju popolnoma nesprejemljivo za delavca, ki že vsaj tri mesece ni prejel plače.

V Pergamu sicer obžalujejo, da o predlagani noveli insolvenčne zakonodaje v javnosti ni bilo več temeljite razprave. Konkretnejše odzive socialnih partnerjev pa pričakujejo na sredini seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).