Ponedeljek,
12. 9. 2022,
18.17

Osveženo pred

2 leti, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,66

33

Natisni članek

Natisni članek

vlada ukrepi Kranj zemeljski plin energenti draginja

Ponedeljek, 12. 9. 2022, 18.17

2 leti, 3 mesece

Po Kranjčanih bodo težave z dobavo plina imeli še Celjani

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,66

33

Ojmjakon, mraz | Dozdajšnje stranke podjetja Domplan imajo torej še mesec in pol časa, da najdejo novega dobavitelja zemeljskega plina. | Foto Reuters

Dozdajšnje stranke podjetja Domplan imajo torej še mesec in pol časa, da najdejo novega dobavitelja zemeljskega plina.

Foto: Reuters

Kranjski dobavitelj zemeljskega plina Domplan od 1. novembra ne bo več dobavljal zemeljskega plina. Dozdajšnji uporabniki imajo torej še mesec in pol časa, da najdejo novega dobavitelja.

Domplan se je po pisanju časnika Finance za konec poslov z zemeljskim plinom odločil zaradi vladne regulacije cen. "Cene na borzi so pri okoli 250 evrih za megavatno uro, sami pa moramo plin prodajati po 73 evrov. To je nevzdržno, lahko bi naredili večmilijonsko izgubo in v nekaj mesecih postali insolventni," je odločitev podjetja za Finance komentiral vodja oddelka za energetiko Luka Šink.

Po njegovih besedah so v podjetju storili vse, da bi posel nadaljevali. Obrnili so se tudi na pristojno ministrstvo, vendar odgovorov niso prejeli.

Ne vedo, ali jih bo kdo sprejel ali ne

Direktor kranjskega nepremičninskega podjetja Fesst Thomas Krelj, ki s plinom dobavitelja Domplan Kranj oskrbuje 15 odjemnih mest, je opozoril, da je mesec in pol premalo časa, da najdejo novega dobavitelja: "Svoji pravni službi smo dali preveriti, ali je to sploh legitimno, saj imamo s podjetjem Domplan vse pogodbe za nedoločen čas."

"Mi nimamo veliko, le nekje 15 priključkov, imamo pa tudi večje objekte, ki so priključeni. Če torej oni prenehajo dobavo, moramo mi dobiti drugega dobavitelja, kar je pa zdaj na trgu zelo težko, saj ne vemo, ali nas bo kdo sprejel ali ne. To pomeni, da lahko Domplan s prvim novembrom preneha dobavljati plin. Ker pa so tudi lastniki omrežja, je vse skupaj malce sporno. Omrežnino nam namreč bodo računali, plina pa ne bodo dobavljali več. Če so se odločili prenehati opravljati to dejavnost, bi pričakoval, da se oni dogovorijo z nekim drugim distributerjem, da prevzame njihove dolžnosti oziroma njihovo dobavo, kar bi rešilo celotno težavo. Tukaj se sploh ne pogovarjamo o ceni, ampak o korektnem odnosu do strank, s katerimi sodelujejo že ves čas. Do njih smo bili kot odjemalci ves čas namreč solidarni," je pojasnil.

Odjemalca bi morala ščititi zakonodaja

Dodal je: "Mi smo začeli vse postopke, da bi pravočasno našli novega dobavitelja, ampak skrbi me, ker smo en objekt želeli zamenjati že pred tremi meseci, pa tega nismo mogli narediti, saj se vsi naši odjemalci tega položaja bojijo. To je veliko vprašanje za vlado, kaj bodo oni tukaj naredili, saj je to tudi posledica vladnih odločitev. Kaj točno se bo zgodilo, ne vem, ampak mislim, da bi tukaj morala tudi zakonodaja ščititi odjemalca, da ne more ostati brez te energije, tako kot je tudi pri elektriki."

Povedal je tudi, kaj pričakujejo kot odjemalci plina: "Od podjetja Domplan zdaj želimo le, da nam pomaga najti druge odjemalce oziroma nas z njimi poveže. Samo to. Da nekdo preneha opravljati dejavnost, je svobodna odločitev, ampak pogodbe je pa treba spoštovati. Treba je biti tudi korekten do strank, ki so ti vedno nosile dobiček. Samo to si želimo, nič drugega. Vedeti moramo, da Domplan ni samo dobavitelj plina."

Dodaja, da bi lahko podjetje Domplan, ki je v Kranju in okolici sicer glavni in največji dobavitelj plina, tudi v času krize svojim ljudem stal ob strani: "Manjka korektnost, nič drugega. Pričakovali bi torej, da bi poskušali zamenjati distributerja oziroma dobavitelja plina. Zakaj so se odločili, da dobavo plina prekinjajo, je njihova poslovna odločitev, ampak mislim, da je tudi čas prekratek. Zakonodaja je torej v pregledu. Zanima nas, ali lahko kar čez noč rečeš, 'jaz pa ne bom več tvoj dobavitelj'. Zadaj so pogodbe, tako da bomo to zadevo preučili še ta teden."

Težave tudi v Velenju ...

Že avgusta je iz podobnih razlogov tudi Komunalno podjetje Velenje napovedalo, da bo 1. oktobra prekinilo dobavo zemeljskega plina, o tem razmišljajo tudi v Energetiki Celje, če vlada ne bo pokrila izpada prihodkov zaradi zamejene cene.

... in Celju

Kot so za STA povedali v Energetiki Celje, je ena od možnosti tudi opustitev dejavnosti dobave plina. Dokončne odločitve še niso sprejeli. Če se bodo odločili za opustitev dejavnosti, bodo to izvedli postopno in bodo odjemalce o nameri pravočasno obvestili, tako da bodo imeli dovolj časa za menjavo dobavitelja.

"Razkorak med cenama povzroča veliko težav predvsem manjšim dobaviteljem, kot je Energetika Celje, tako z vidika poslovnih rezultatov kot z vidika zagotavljanja likvidnosti podjetja. Ob tem dobavitelji od vlade še nismo prejeli nobenih zagotovil, kako in kdaj bo razliko v ceni dobaviteljem nadomestila," so dejali v družbi.

Navedli so tudi, da skladno z zakonom o nadzoru cen pričakujejo, da bo vlada določila primerno nadomestilo, ker jim bo ukrep povzročil občutno škodo. Ključno pa je, da bo nadomestilo primerni visoko in predvsem pravočasno, saj se bodo v nasprotnem primeru ob začetku kurilne sezone srečali z zelo slabim poslovnim rezultatom ter velikimi težavami z likvidnostjo, kar bi od njih zahtevalo drastične ukrepe, vključno z omejevanjem tržne dejavnosti.

Vlada je sredi avgusta objavila uredbo o določitvi cen plina iz plinskega sistema, s katero je cene omejila. Skladno z uredbo lahko dobavitelji od 1. septembra za kilovatno uro zemeljskega plina gospodinjstvom zaračunajo največ 0,073 evra. To je cena brez davka in drugih obveznih dajatev.

Kaj načrtujejo preostala podjetja?

Podjetje Istrabenz plini je 1. septembra prav tako spremenilo cene zemeljskega plina z znižano 9,5-odstotno davčno stopnjo, vendar te cene ne vključujejo trošarin in drugih dajatev. Gospodinjski in skupni gospodinjski odjemalci bodo tako plačevali 0,07994 evra za kilovatno uro. Za osnovne socialne službe in male poslovne odjemalce pa je cena od 1. septembra določena pri 0,08651 evra za kilovatno uro.

Petrol je za gospodinjske odjemalce in male poslovne odjemalce ceno z začetkom septembra določil pri 0,0788 evra za kilovatno uro, ki velja samo za dobavo plina.

Menjava dobavitelja? 

Agencija za energijo odjemalcem, ki ostajajo brez dobavitelja plina, sporoča, da je menjavo dobavitelja mogoče opraviti zelo hitro –tudi na želeni datum, če je ta v okviru zakonskih 21 dni od oddane popolne vloge za menjavo dobavitelja. "Želeni datum dobave se bo upošteval, če bo jasno in vidno naveden na prvi strani pogodbe o dobavi, ki jo je treba skenirano priložiti vlogi za menjavo dobavitelja," so v agenciji zapisali na svoji spletni strani.

Postopek menjave je po njihovih navedbah brezplačen in preprost, saj ga lahko v imenu odjemalca opravi tudi izbrani dobavitelj. Po korakih je predstavljen na spletnih straneh agencije, pri izbiri dobavitelja pa si lahko odjemalci pomagajo z informacijami iz primerjalnika stroškov oskrbe na spletnih straneh agencije in z informacijami na spletnih straneh posameznih dobaviteljev.

"Vsem odjemalcem svetujemo, da z začetkom postopka ne odlašajo, saj je pri menjavi treba upoštevati roke, ki so potrebni za izvedeno menjave dobavitelja," so še poudarili v agenciji.

Nadomestna oskrba na področju zemeljskega plina do zdaj v Sloveniji ni bila zagotovljena, predvidena pa je v predlogu novele zakona o oskrbi s plini, o kateri bo DZ odločal v torek. Odjemalci, ki so ostali brez dobavitelja, so tako lahko pristali v postopku odklopa po predhodnem obvestilu.

mraz zima energetni zemeljski plin draginja
Novice Ideje Evropske komisije za boj z draginjo energentov brez podpore
Jože Hebar
Novice "Elektrika je bila zelo dolgo zelo poceni"
denar evro dolar recesija inflacija ecb centralna banka trošenje vlada
Novice Protidraginjski zakoni čez prvo sito. To je ostalo od idej.
Ursula von der Leyen
Novice Predsednica Evropske komisije von der Leynova o stanju v Uniji