Morebitni kupec Banke Celje bo opravil skrbni pregled

Nadzorniki so se obenem seznanili tudi z izdelavo načrta prestrukturiranja za združeno banko, ki ga Banka Celje pripravlja skupaj z Abanko. Načrta za združeno banko Banka Celje in Abanka pripravljata na temelju zavez, ki jih je država sprejela v okviru odobritve državne pomoči Abanki, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz celjske banke.

Evropska komisija je avgusta izdala dokončno odločbo, s katero je prepoznala, da so predlagani ukrepi za krepitev stabilnosti Abanke skladni s pravili EU o državnih pomočeh.

Nova dokapitalizacija in prenos slabih terjatev na slabo banko Banka bo tako lahko po delni pomoči države decembra lani deležna drugega dela dokapitalizacije in prenosa slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). S tem je mišljena izvedba drugega dela dokapitalizacije banke v vrednosti 243 milijonov evrov ter prenos slabih terjatev na DUTB v transakcijski vrednosti do 446 milijonov evrov oziroma 1,09 milijarde evrov bruto knjigovodske vrednosti.

Slovenija se je v okviru postopka presoje državne pomoči za Abanko zavezala, da bo po pridobitvi večinskega deleža v Banki Celje kot posledice morebitne izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank nadaljevala združevanje Abanke in Banke Celje. Do najpozneje konca letošnjega leta mora komisiji predložiti načrt prestrukturiranja združene banke, ki bo podlaga za izdajo njene odločbe za združeno banko.

Vlado čaka odločitev o nadaljnjih korakih Vlada odločitve o nadaljnjih korakih za državno pomoč Abanki še ni sprejela, ob omenjenih zavezah pa jo čaka še tudi odločanje o nadaljnjih korakih za Banko Celje.

Uprava Banke Celje je vlogo za odobritev državne pomoči oddala konec aprila, potem ko ji od obstoječih lastnikov oziroma zasebnih vlagateljev ni uspelo zbrati najmanj 160 milijonov evrov dodatnega kapitala in potem ko je vlada ocenila, da je primerna za ukrepanje po zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.

Zdaj celjska banka iz skupine NLB čaka na zeleno luč Evropske komisije in nadaljnje korake vlade. A v vmesnem obdobju ima še naprej tudi odprte roke, da v skladu z evropskimi pravili reševanja bank najde zasebnega vlagatelja in se tako izogne državnemu posredovanju.

Julija je časnik Finance poročal, da naj bi bil najresnejši interesent za lastniški vstop v Banko Celje ameriška investicijska banka Jefferies, zanjo pa naj bi se zanimala še dva neevropska vlagatelja.

Največji delničarji banke so poleg v celoti podržavljene NLB, ki ima v njej 41 odstotkov, še Slovenski državni holding, NFD 1, podržavljena Abanka in Unior, ki je posredno v večinski državni lasti.