Torek, 28. 1. 2025, 14.33
2 dneva, 3 ure
Leto 2024 za NLB Sklade najuspešnejše doslej
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Blaž Bračič in Luka Podlogar
Leto 2024 je bilo za družbo za upravljanje premoženja NLB Skladi najuspešnejše doslej. V svoj krovni sklad so prejeli za 395,4 milijona evrov bruto vplačil, skupna vrednost premoženja v njihovem upravljanju pa je presegla tri milijarde evrov. Tržni delež pri sredstvih v upravljanju je dosegel 40,7 odstotka.
Od vsega premoženja v upravljanju NLB Skladov je malo več kot 2,5 milijarde evrov skupno skoraj 97 tisoč vlagateljev v krovnem skladu, ki je sestavljen iz 20 različnih podskladov. Skupni delež NLB Skladov v neto prodaji vseh slovenskih družb za upravljanje premoženja je lani dosegel 55 odstotkov, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik uprave NLB Skladov Luka Podlogar. Podrobnih rezultatov lanskega poslovanja v družbi zaradi tako imenovanega tihega obdobja še ni mogel razkriti.
Preostalo premoženje upravljajo v okviru storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti. Tema storitvama so lani dodali upravljanje alternativnih investicijskih skladov, namenjeno zgolj profesionalnim vlagateljem. Alternativni investicijski skladi običajno vlagajo v manj tipične oblike naložb in v NLB Skladih so kot prvi produkt na tem področju razvili sklad z imenom Zeleni prehod 1. Kot je spomnil član uprave Blaž Bračič, gre za infrastrukturne naložbe, povezane z zelenim prehodom.
Začeli intenzivno mednarodno širitev
Leto 2024 je bilo za NLB Sklade, ki so obeležili 20 let delovanja, po njegovih besedah pomembno tudi zato, ker so začeli intenzivno mednarodno širitev. Maja so tako kupili makedonsko družbo Generali Investments Skopje in jo avgusta preimenovali v NLB Fondovi Skopje. Septembra pa je bil na NLB Sklade prenesen stoodstotni delež srbske družbe Kombank Invest Beograd, ki so jo nato preimenovali v NLB Fondovi Beograd.
Letos pričakujejo podobno rast svetovnega gospodarstva, opaziti pa je jasen trend padanja inflacije, je povedal upravitelj premoženja Rok Vrčkovnik. Večina centralnih bank znižuje obrestne mere, okolje ohlapne denarne politike pa po njegovih besedah načeloma bolj ustreza delnicam kot obveznicam.
Tudi letos bodo veliko pozornosti namenili razmeram v ZDA, kjer so potrošniki – zasebna poraba tam pomeni približno 70 odstotkov bruto domačega proizvoda – trenutno dobro razpoloženi. "Nadaljnjo rast ameriških delnic pričakujemo predvsem na podlagi dobičkov, ne več toliko na podlagi vrednotenj," je dejal.
Evropa se po njegovih besedah medtem sooča s strukturnimi težavami, kot sta čezmerna regulacija in šibka industrijska proizvodnja. "Gospodarsko rast bo letos spodbudil predvsem poceni denar, ker bo Evropska centralna banka obrestne mere najverjetneje zniževala hitreje kot ameriška," je ocenil.
Med trgi v razvoju je izpostavil Indijo in Indonezijo. Državi namreč nista vpleteni v noben večji mednarodni konflikt, in če bi ameriški predsednik Donald Trump uresničil napovedi glede carin na uvoz iz Kitajske, bi se lahko del proizvodnje preselil tja. "Vendar pa močan dolar trgom v razvoju zagotovo ne ustreza," je poudaril Vrčkovnik.
