Torek, 15. 9. 2015, 8.45
7 let, 1 mesec
Kdo so najboljši slovenski farmacevti in koliko novih delovnih mest obljubljajo
V Sloveniji na področju farmacije posluje 546 podjetij. Med njimi jih ima proizvodnjo farmacevtskih preparatov registrirano le 33 podjetij, preostala se bolj ali manj ukvarjajo le s trgovsko dejavnostjo v farmaciji.
Novomeško podjetje za proizvodnjo in prodajo zdravil je v lanskem letu ustvarilo 1,13 milijarde evrov prihodkov in 144 milijonov evrov dobička, s tem pa je podjetje, ki ga vodi Jože Colarič, tudi najbolj dobičkonosno farmacevtsko podjetje v Sloveniji.
Dobiček Skupina Krka ustvarja s proizvodnjo doma in v tujini, svoje obrate ima namreč tudi na Poljskem in Hrvaškem ter v Rusiji in Nemčiji, trženje in prodajo izdelkov pa ima razširjeno tudi v drugih državah.
Podjetje vsega skupaj zaposluje 10.505 delavcev, ki pa se neprestano povečuje – lani se je število zaposlenih povečalo za štiri odstotke, medtem ko se bo letos po napovedih za dva odstotka. Letos so na novo odprli 36 delovnih mest, do konca leta naj bi jih še 215, od tega 15 v Sloveniji, so nam sporočili iz njihove službe za odnose z javnostmi.
Najbolj iskani kader v Krki so sicer so farmacevti in kemiki univerzitetne in visoko strokovne ravni, precej pa zaposlujejo v marketingu in prodaji, razvoju in raziskavah, na področju kakovosti in novih izdelkov ter proizvodne delavce. V Krki imajo sicer najraje mlad kader na začetku kariere, ki jih gradijo znotraj podjetja.
Lek, ki je sicer član skupine Sandoz, Novartisove generične divizije, v štirih enotah po Sloveniji zaposluje skoraj 3100 delavcev. Število se je okrepilo predvsem v zadnjih treh letih, ko so ustvarili več kot 800 novih delovnih mest, od tega samo v prvi polovici letošnjega leta 150.
Največ sicer zaposlujejo v poslovni enoti v Mengšu, ki je najhitreje rastoča po številu zaposlenih z najmanj visoko izobrazbo – takih je 79 odstotkov od skupaj 300 zaposlenih, 34 odstotkov pa je doktorjev znanosti. Odpiranje novih delovnih mest je predvsem zasluga znanja in izkušenj zaposlenih, pojasnjujejo v Leku. Delovna mesta pa se glede na proizvodno usmeritev podjetja znotraj multinacionalke nanašajo na proizvodnjo, ne pa tudi na prodajo in marketing.
Rast števila zaposlenih veletrgovca z zdravili in medicinskimi pripomočki, ki skrbi za celovito oskrbo slovenskega zdravstva od bolnišnic do lekarn, je sicer nekoliko bolj skopa – lani so odprli eno novo delovno mesto, medtem ko so letos do zdaj zaposlili dve osebi in načrtujejo še dve dodatni zaposlitvi.
Dodatno bodo še zaposlovali tudi v slovenski podružnici globalne družbe Bayer, ki je glede na prihodke šesto najmočnejše podjetje v dejavnosti, po dobičku pa četrto – letos so ga ustvarili za dobre 4,3 milijone evrov.
Podjetje, ki v svetu zaposluje 113.200 ljudi, je v Sloveniji lani ustvarilo 11 novih delovnih mest, letos pa so do zdaj odprli dve, do konca leta pa naj bi še eno. Kot pravi vodja kadrovske službe Petra Premzl, največ zaposlujejo visokokvalificiran kader s farmacevtsko ali medicinsko izobrazbo.
Delovnih mest bi lahko bilo še več, če delo v Sloveniji ne bi bilo tako visoko obdavčeno. Kot v Leku opozarjajo že dlje časa, od vlade pričakujejo ukrepe v smeri razbremenitev stroškov dela ter poenostavitev delovno-pravne zakonodaje, ki bo omogočala prožen trg delovne sile, to je fleksibilnost pri zaposlovanju in odpuščanju.
Ti dve podjetji namreč proizvajata generična zdravila, ki imajo pod njuno blagovno znamko zagotovilo kakovosti in veliko zaupanje potrošnikov. In medtem ko Leku uspeva znotraj ene največjih svetovnih farmacevtskih multinacionalk, si Krka z dobrim poznavanjem trga to ustvarja sama. S tega vidika sta to tudi glavna zaposlovalca v panogi v Sloveniji.
Nekoliko slabše se v Sloveniji piše podružnicam inovativnih farmacevtskih podjetij, ki pri nas delujejo v obliki trženja, aktivne promocije in podpore medicinskim oddelkom. Te podružnice so v fazi prenove portfeljev, kjer uspešna zdravila, ki jim je pretekla patentna zaščita, zamenjujejo zdravila s pogosto ožjo indikacijo, kar pomeni, da so namenjena manjšemu številu bolnikov. Poleg tega predstavljajo višji strošek na posameznega bolnika, pravi Hren.
Svoj obseg poslovanja ter število zaposlenih bodo podružnice lahko ohranile le, kot omenja Hren, če jim bo uspelo pokazati stroškovno učinkovitost novih zdravil in prepričati ZZZS, da jih razvrsti na listo zdravil, ki jih v Sloveniji krije obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje.