Torek, 7. 11. 2017, 4.00
6 let, 12 mesecev
Kdo od Slovencev je že pokukal iz davčnih paradižev?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
26
V večini od 19 jurisdikcij, ki jih obravnavajo "Rajski dokumenti", imajo svoja podjetja tudi nekateri državljani Slovenije.
Walter Wolf in Matjaž Lukač
Rajski dokumenti ("Paradise Papers" v angl.), z dobrimi 13 milijoni dokumentov drugo največje razkritje podatkov o podjetjih in računih v davčnih oazah v zgodovini, so že prvi dan po objavi pretresli politično dogajanje v nekaterih državah.
Evropska komisija, ki ji sicer predseduje Jean-Claude Juncker, nekdanji dolgoletni premier davčne oaze Luksemburg, je pozvala k pripravi ukrepov za preganjanje davčnih utaj, med katerimi je tudi uvrstitev vseh davčnih oaz na črne sezname.
Vodja britanskih laburistov Jeremy Corbyn je kraljico Elizabeto pozval k opravičilu po razkritju, da ima za več milijonov evrov sredstev vloženih na Kajmanskih otokih. V Kanadi odmeva razkritje, da je dolgoletni ključni financer stranke kanadskega predsednika vlade Justina Trudeauja v isti davčni oazi spletel mrežo podjetij.
V Indoneziji pa so zaradi suma davčne utaje že napovedali kazenski pregon članov družine nekdanjega diktatorja Suharta, ki imajo v lasti podjetje na Bermudi.
V večini od 19 jurisdikcij, ki jih obravnavajo "rajski dokumenti", imajo svoja podjetja tudi nekateri državljani Slovenije.
Otoki v Karibskem morju so tudi priljubljena počitniška destinacija nekaterih znanih slovenskih poslovnežev.
Preberite še:
-> Sodba, ki razkriva navidezne posle Ivana Simiča na Cipru
-> Davčni strokovnjak: Rajski dokumenti odkrivajo potencialne nevarnosti, za sodbe še prezgodaj #video
-> Tožilci v piramidi valutnih poslov našli nezakonito premoženje
-> Rajski dokumenti: Ivan Simič povezan z davčno oazo #video
MALTA
V zadnjem obdobju naj bi bila med Slovenci kot davčna oaza najbolj priljubljena Malta.
Ta je priljubljena destinacija za registracijo jaht, saj morajo tam plačati manj davka kot v Sloveniji, poleg tega pa je register plovil nejaven.
Kot je za Siol.net v neformalnem pogovoru pojasnil eden od uglednejših prodajalcev plovil, "ima že približno 90 odstotkov Slovencev svoja plovila registrirana pod zastavo Malte”.
Kdo so bogataši in kdo kupuje luksuz? Tega ne ve niti država.
Za Malto se odločajo tudi velike spletne igralnice (poker, ruleta, blackjack …), saj lahko tam preprosteje pridejo do potrebnih dovoljenj, plačujejo pa tudi nižje davke in imajo številne dodatne ugodnosti.
Tako se spletne igralnice elegantno izognejo tudi strogim omejitvam regulatorjev v državah, v katerih tržijo igre na srečo, med drugim tudi v Sloveniji.
Na Malti ima sedež tudi podjetje, prek katerega je španski Win Systems Solutions kupil proizvajalca igralniških avtomatov Gold Club iz Sežane. Loris Požar in David Kobal naj bi zanj dobila kar 50 milijonov evrov.
Malta je očitno priljubljena tudi med finančniki. Družba Apartners Capital, ki v Sloveniji odkupuje bančne terjatve in deluje v navezi s KF Finance, je prek istoimenske malteške družbe večinska lastnica slovenskega podjetja APartners Servicing East.
KAJMANSKI OTOKI
Na Kajmanskih otokih, ki veljajo za eno od najbolj znanih davčnih oaz, imajo sedež podjetja, prek katerih so mednarodne korporacije ustanavljale in prevzemale družbe v Sloveniji.
Tako je Fotona, eden od vodilnih svetovnih proizvajalcev laserjev, v začetku leta 2014 končala v rokah istoimenskega podjetja s Kajmanskih otokov. Za njim sta stala ameriški finančni sklad Gores Group in družba Technology4Medicine. V njegovem upravnem odboru je bil tudi dotedanji direktor Fotone Matjaž Lukač, ki pa je zanikal solastništvo podjetja iz davčne oaze.
Letos spomladi, dobra tri leta po prevzemu, so Američani že prodali Fotono. Za proizvajalca laserjev naj bi od kitajsko-evropskega finančnega sklada Agic Capital dobili več kot štirikrat več, kot so zanj plačali leta 2014.
Na Kajmanskih otokih ima sedež tudi odprti sklad Balkan Investment Opportunity Fund, ki je bil pred časom med večjimi lastniki slovenske družbe AG. Ta je krovni finančni holding v imperiju Aleša Musarja, Roka Habinca in Marka Koniča, treh poslovnežev, ki so sprva delovali v skupini Aktiva pidovskega barona Darka Horvata, a so nato šli svojo pot.
Na Kajmanskih otokih domuje tudi lastnik slovenskega podjetja AVON, ki se ukvarja s prodajo kozmetičnih in lepotnih izdelkov pod svetovno znano blagovno znamko.
V lasti podjetja NHTC s Kajmanskih otokov je bilo ljubljansko podjetje NHT, ki se je ukvarjalo s trženjem. Vodil ga je Chris T. Sharng, direktor ameriške družbe Natural Health Trends Corporation, ki kotira na borzi v New Yorku.
Od leta 2014 ima lastnika na Kajmanskih otokih tudi ljubljansko podjetje ON Semiconductor Adria (prej Aptina), ki se ukvarja z raziskovanjem in razvojem elektronskih sistemov. Tedaj je prešlo v roke mednarodne korporacije ON Semiconductor, ki kotira na borzi v New Yorku.
BAHAMI
Na Bahamih se konča lastniška veriga offshore podjetij in računov, ki vodi od Liechtensteina, Luksemburga in Britanskih Deviških otokov, v njej pa naj bi poniknilo na milijone evrov iz preprodaje zemljišč v zadevi Hypo.
Zaradi domnevno spornih poslov slovenske podružnice avstrijske banke poteka sojenje zoper nekdanje vodilne v Hypu – Božidarja Špana, Antona Romiha, Andreja Potočnika in Andreja Oblaka. Očitajo jim zlorabo položaja in pranje denarja.
Tožilstvo naj bi sumilo, da so Špan, Romih, Potočnik in Oblak resnični lastniki panamske družbe Enjuan Management Corp., ki je leta 2007 v poslu z zemljišči ob Vojkovi cesti v Ljubljani na račun Vegrada in Hypa ustvarila okoli 16 milijonov evrov dobička.
Iz panamske družbe se je denar prelil na več deset naslovov. 2,7 milijona evrov je dobilo podjetje Montparin iz Luksemburga, uradno v lasti družbe Danvers Investment Corp, ki domuje v nabiralniku na Bahamih. Ta je v Luksemburgu ustanovila več drugih družb. Nekatere od njih so obvladovale tudi po deset ali več podjetij.
Na Bahamih je domovalo tudi podjetje Dumel Holdings International, ki je bilo vpleteno v več poslov v Sloveniji. Za njim naj bi stal modno-gradbeni poslovnež Joseph Freshner Rain.
Do leta 2011 je imelo v lasti Rainovo modno agencijo Bronz in ljubljansko podjetje MD 3000. To ima v lasti več kot ducat nepremičnin, med drugim je v Mariboru odkupilo dve stanovanji od padlega medijskega mogotca Mateja Raščana. Zastopnik podjetja MD 3000 je bil v preteklosti Igor Furlan, oče lastnika ljubljanskih betonarn Roka Furlana.
Pozneje je Rain lastništvo podjetij z Bahamov prenesel v Veliko Britanijo in na koncu na Slovaško.
Rain je leta 2012 postal tudi solastnik liechtensteinskega podjetja, ki je obvladovalo družbo Mabra, graditeljico stanovanjsko-poslovne soseske Dunajski kristali v Ljubljani.
MARSHALLOVO OTOČJE
Na Marshallovem otočju se skriva tudi eden od solastnikov ljubljanskega podjetja Dori Investicije, ki je leta 2015 končalo v stečaju. Čeprav je imelo na papirju za več kot tri milijone evrov premoženja, je bila stečajna masa prazna.
Lastništvo so si delili SGSP Ltd (50 odstotkov) s Cipra, The Children’s Kingdom Company Inc. (25 odstotkov) iz Paname in Pippo Investments Limited (25 odstotkov) z Marshallovega otočja.
Po dostopnih podatkih so bili v ozadju podjetja Dori Investicije izraelski vlagatelji, med drugim Jacob Shpigel in Haim Segali. Eden od njihovih večjih poslov v Sloveniji je bila gradnja butičnega hotela Actum v središču Kranja. Tega so pozneje izgubili.
VANUATU
V tihomorski državi Vanuatu so med letoma 2004 in 2006 izginili milijoni danes propadle družbe Prevent Global.
V obdobju, ko jo je vodil Jože Kozmus, je novozelandski družbi Global Investments Group (GIG), partnerju pri propadlem projektu laserskih kartic, nakazala za več kot 24 milijonov evrov nezavarovanih posojil. GIG je bil v lasti mreže podjetij iz Avstralije in tihomorske države Vanuatu.
Zaradi spornega posla sta se Kozmus in predstavnik GIG Anton Kuhar znašla na zatožni klopi, leta 2014 pa ju je okrožno sodišče v Slovenj Gradcu oprostilo zlorabe položaja in oškodovanja Preventa Globala.
ANTIGVA
Na Antigvi so imela sedež tudi podjetja poštni nabiralniki, prek katerih naj bi razvpiti kanadski poslovnež Walter Wolf obvladoval mariborsko družbo W&G. Gre za nekdanje Gradisove kovinske obrate, v katerih je nekoč delalo več kot 100 ljudi.
V maju 2009 so zaposleni W & G stavkali zaradi večmesečne zamude pri neizplačanih plač, nekaj tednov zatem pa je šla družba v stečaj. Pred tem je šla dvakrat v postopek prisilne poravnave.
V stečajnem postopku so se razkrili vprašljivi posli W & G s podjetjem Franca Unuka, ki je znan tudi kot lastnik propadle mariborske družbe Karoserist.
Kaj nas učijo "rajski dokumenti"
Pri dokumentih, ki jih je v nedeljo začel objavljati mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (v Sloveniji to počne Delo), je mogoče opaziti:
1. Da so svetovne politične in ekonomske elite, ki so v času krize pozivale k odrekanju in varčevanju, do potankosti razdelale sistem skrivanja bogastva v davčnih oazah. Zdaj dokončno vemo, kar smo se lahko naučili že iz Panamskih dokumentov (Panama papers v angl.): da ne gre več za posamične ekscese, ampak za sistem ekonomske nepravičnosti, ciljno usmerjen v povečevanje premoženjske neenakosti v svetu.
2. Da bo tudi tokrat odziv odgovornih verjetno enak kot v primeru Panamskih dokumentov – prvotnemu šoku nad razkritji, ki to v resnici ne bi smel biti, bodo sledili "odločni" odzivi in pozivi k "sistemskim ukrepom", v posameznih državah pa tudi kriminalistične preiskave. Vmes bodo poskušali kupovati čas, v katerem bi razkritja prikril plašč pozabe, karavana bo šla naprej.
Stanje je na videz boljše kot pred leti. Od letos si na primer 52 držav podpisnic sporazuma o avtomatični izmenjavi informacij, med njimi tudi Slovenija, te lahko veliko lažje izmenjuje. Prihodnje leto jih bodo lahko posamezne države začele dobivati tudi iz Avstrije, Švice in Arube.
A "teren" bo vedno prehiteval ukrepe. V EU bo zagotovo tako, da bodo njene članice davčne oaze (Luksemburg, Malta), spet druge (Irska) pa bodo svetovne korporacije privabljale s posebnimi sporazumi, ki jim omogočajo skoraj ničelne stopnje davka. Neprestane inovacije pri davčnih "shemah" ob digitalizaciji in pojav kriptovalut delo regulatorjev in oblasti otežujejo.
3. Da razkritje znova ne zajema nekaterih najbolj priljubljenih davčnih oaz v zahodnem svetu, recimo ameriške zvezne države Delaware. V "rajskih dokumentih" prav tako ni britanskih davčnih oaz iz Evrope: Gibraltarja, otoka Man in Kanalskih otokov. Kljub temu so na seznamu Bermuda in Kajmanski otoki, dve davčni oazi, ki ju organizacija Oxfam (ukvarja se s proučevanjem ekonomske neenakosti) uvršča na prvi dve mesti med "najhujšimi".
Davčni inšpektorji "našli" za sto milijonov evrov dodatnih davkov
Na Finančni upravi (Furs) o konkretnih primerih ne morejo govoriti. V povezavi z odlivi sredstev so izpeljali dva projekta nadzora: davčne oaze in ciljno usmerjeni nadzori prijave premoženja.
V prvem je Furs med letoma 2011 in 2015 opravil 942 nadzorov in dodatno odmeril za 24 milijonov evrov dodatnih obveznosti. V primeru prijav premoženja pa so davčni inšpektorji med letoma 2009 in 2015 opravil 377 nadzorov in odmeril za dobrih 62 milijonov evrov dodatnih obveznosti.
Skupaj torej za skoraj sto milijonov evrov. Za primerjavo: to je slaba polovica načrtovanih letnih prilivov od davka na nepremičnine, ki ga je država želela uvesti pred leti.
Nepravilnosti, ugotovljene v postopkih finančnih nadzorov, se pri podjetjih nanaša na nepravilnosti pri obračunavanju davčnega odtegljaja (na primer pri plačevanju storitev turističnih aranžmajev in pomorskega prometa), neplačila davčnih odtegljajev iz naslova avtorskih pravic in navidezne posle, pri katerih ni bilo mogoče ugotoviti njihovega ekonomskega temelja.
Pri posameznikih pa so ugotovili:
- neskladja med prijavljenimi dohodki in prilivi, skrivanje računov v tujini,
- večkratne zneske neobdavčenih izplačil (na primer z navedbo vračila posojil), ki so jih fizične osebe prejele od njihovih družb,
- izkazovanje neobdavčljivih virov nakazil z davčno ugodnejših območij, kot so preživnine, nagrade in štipendije, pri čemer se zaradi ugotovljenih okoliščin poraja dvom o resnični naravi teh nakazil,
- neprijavljene obdavčene dohodke, prejete iz tujine, in
- neprijavljene dividende, prejete z davčno ugodnejših območij.
26