Kaj je obveznica, kdo jo izdaja in kdo vlaga?

Obveznica je v zadnjem obdobju pogosto slišana beseda, ki pa je marsikdo ne razume najbolje. Po pojasnila, kaj je obveznica, kdo jo izdaja in kdo vlaga, smo se obrnili na ekonomista Andraža Grahka.

Kdo je izdajatelj in kdo vlagatelj? Obveznice izdajajo podjetja, banke in države. "V državne obveznice pa praviloma vlagajo različne finančne družbe, kot so zavarovalnice, banke, pokojninski skladi, vzajemni in investicijski skladi, včasih tudi korporacije. Vlade praviloma vlagajo le v obveznice največjih držav na svetu. Slovenija je majhna država, zato dvomim, da bi bila zanimiva za tovrstne vlagatelje," razlaga Grahek.

Kaj je ročnost? Slovenske dolarske obveznice, ki so po neuradnih ocenah danes naletele na dober odziv, imajo ročnost 10 let. Kot pojasnjuje Grahek, to pomeni, da bo potrebno posojilo vrniti v tem časovnem obdobju, pri tem pa bomo vsako leto odplačevali obresti oziroma stroške financiranja.

Ko država ni sposobna vrniti denarja … Na vprašanje, kakšne so posledice v primeru, ko država ni sposobna vrniti sposojenega, Grahek pojasnjuje, da sledijo pogajanja, kjer se določi, kdaj, kako in pod kakšnimi pogoji pa bi država lahko vrnila denar. Ob tem ekonomist poudarja, da na evrskem trgu obstaja stalni sklad za stabilizacijo evrskega območja, pri katerem lahko države, ki ne morejo dostopati do trga, "zaprosijo za premostitveno financiranje". Evropska unija zagotovi dodatna sredstva, ampak se zato tudi sama vključi v pogajanja.

"V Sloveniji se preveč poudarja pomen bonitetnih hiš" Pod kakšnimi pogoji države izdajajo obveznice, je bolj kot od bonitetnih ocen odvisno od realnega tveganja. "V Sloveniji se preveč poudarja pomen bonitetnih hiš, v ospredju sta namreč predvsem vzdržnost pokojninskega in stabilnost bančnega sistema," pravi Grahek, ki ob tem poudarja še pomen primerjave med državami. "Slovenijo na primer primerjajo s Španijo, kjer je delež slabih posojil nižji kot pri nas. Posledično mora Slovenija ponuditi višjo obrestno mero, vse z namenom, da pridobi dovolj povpraševanja."

Bi se Slovenija na evrskem trgu zadolževala ceneje? Za dolarske obveznice, ki jih bo Slovenija odplačevala v prihodnjih desetih letih, naj bi obresti znašale manj kot šest odstotkov na leto. Ali bi bilo zadolževanje z obveznicami v evrih cenejše? Grahek na to odgovarja, da nimamo natančnega podatka, pod kakšnimi obrestnimi merami bi lahko Slovenija izdajala delnice na evrskem trgu. Iz preprostega razloga: "Slovenija že več kot leto ni opravila nobene izdaje na tem trgu," sklene finančni analitik.