Četrtek, 15. 2. 2018, 17.57
6 let, 9 mesecev
Hrvati so nas spet stisnili v kot – tokrat prek NLB
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,43
33
V odnosih med Slovenijo in Hrvaško je na vidiku nov spor. Po informacijah, ki smo jih pridobili na Siol.net, je namreč v Novo Ljubljansko banko (NLB) prišel prvi račun za pravnomočno izgubljeno tožbo, ki so jo zaradi dolga do hrvaških varčevalcev v imenu hrvaške države sprožile tamkajšnje banke. V NLB čakajo na usmeritve vlade, ki pa jih ni in ni.
NLB mora po novembrski sodbi županijskega sodišča Zagrebački banki v lasti Unicredita plačati približno 700 tisoč evrov. V ta znesek so vštete tudi obresti od leta 1992.
To je le prva v nizu že izgubljenih oziroma potencialno še izgubljenih tožb, ki bi lahko NLB prinesle še veliko večje, tudi več deset milijonov evrov vredne zahtevke.
Vprašanje deviznih vlog 76 tisoč hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) sega v prvo polovico 90. let prejšnjega stoletja. Dosojene odškodnine v sporih, ki jih Slovenija ne priznava, bodo očitno dodatno poslabšale odnose med državama.
Spor, star toliko kot obe državi
Kot je znano, je Hrvaška vloge ob osamosvojitvi prevzela v svoj javni dolg. Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je bilo prenesenega in izplačanega za dobrih 270 milijonov evrov tega denarja.
Nato sta Privredna banka Zagreb (PBZ) in Zagrebačka banka v imenu hrvaške države proti NLB in Ljubljanski banki (LB) začeli vlagati tožbe na sodišča na Hrvaškem, s katerimi sta zahtevali vrnitev tega denarja. Na ti dve banki so namreč hrvaški državljani prenesli devizne depozite iz podružnic tujih bank, med drugim LB, na ozemlju Hrvaške.
Ves ta čas je bilo slovensko stališče, da gre za vprašanje, ki bi ga morali obravnavati v okviru pogajanj o nasledstvu.
Hrvaška se je strinjala: Gre za vprašanje nasledstva
Leta 2013 je kazalo, da bo reševanje problema začasno odloženo. Slovenski predsednik vlade Janez Janša je namreč s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem na Mokricah podpisal memorandum, po katerem so prenesene devizne vloge del razprave o nasledstvu nekdanje Jugoslavije. Takrat je Janša dejal, da sta državi rešili še zadnje odprto vprašanje, ki je stalo na poti do ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU.
A hrvaška sodišča so nadaljevala obravnavo tožb. Čeprav se je hrvaška vlada obvezala, da bo ustavila vse postopke tamkajšnjih bank proti LB in NLB, v Zagrebu memorandumu iz Mokric nikoli niso priznali statusa mednarodne pogodbe.
Slovenija je v zadnjih letih zaradi tega izražala zaskrbljenost in nezadovoljstvo. Opozarjala je, da Hrvaška krši mednarodne obveznosti in da njena sodišča napačno razlagajo slovenski ustavni zakon, s katerim je Slovenija leta 1994 pretrgala vse vezi med NLB in LB. Nasprotno hrvaško vrhovno sodišče vztrajno trdi, da je NLB pravna naslednica LB.
Janez Janša je s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem podpisal memorandum, po katerem so prenesene devizne vloge del razprave o nasledstvu nekdanje Jugoslavije.
Kaj se zgodi, če NLB ne plača?
NLB, ki je v stoodstotni lasti države, je tako pred težko dilemo, ali naj prisojene obveznosti plača ali ne.
Če namreč zneska ne plača, lahko hrvaške banke obveznosti iz dobljenih tožb izterjajo z rubežem sredstev na denarnih računih NLB ali drugega premoženja v lasti največje slovenske banke.
V skrajnem primeru bi lahko proti NLB ukrepala tudi Evropska centralna banka (ECB) in ji prepovedala izplačilo dividend državi, nam je v zadnjih dneh potrdilo več virov.
Preberite še -> Ozadje grožnje z odstopom: finančna ministrica, ki ne razume boja proti hrvaškim bankam
Kaj pa, če NLB plača?
Če bi NLB odškodnino plačala:
- Slovenija bi lahko izgubila enega od ključnih argumentov, zakaj je proces privatizacije banke začasno zaustavljen.
Kot je znano, maja lani vlada pred odločanjem o prodaji NLB ni odobrila poroštva države za tožbe hrvaških bank. Svetovalci za privatizacijo so presodili, da brez tega poroštva NLB ne bo mogoče prodati za ceno, ki bi ustrezala vladi.
Njihovim željam je sledila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, a vlada ni podprla njenega predloga, da bi država pokrila stroške izgubljenih tožb. Takrat je celo ponudila odstop, ki ga Cerar ni sprejel. Znesek potencialnega plačila, ki zaradi tožb grozi NLB, znaša skoraj 300 milijonov evrov. To je enako skoraj polovici lani predvidene kupnine pri prodaji 51-odstotnega deleža NLB. - Dokončno mrtva črka na papirju bi lahko postal tudi memorandum, ki sta ga obe državi podpisali leta 2013. To bi pomenilo veliko politično zmago za Hrvaško, saj bi Slovenija sama od sebe odstopila še od enega od meddržavnih sporazumov, ki sosednji državi niso ustrezali.
- NLB bi lahko v prihodnje dobila na mizo še veliko višje zahtevke. Hrvaške banke so po podatkih iz lanskega leta sprožile 27 postopkov proti LB in NLB, ki so jih sodišča združila v 15 primerov. Štirje so se končali s pravnomočnimi sodbami, trije v prid hrvaškim bankam in en v prid LB.
Ena od sodb je NLB in LB naložila plačilo skoraj devetih milijonov evrov (skupaj s sodnimi stroški).
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je zaradi NLB celo ponudila odstop, ki ga Cerar ni sprejel.
Bo vlada NLB prepovedala plačilo?
Ključna zagata za NLB je, da gre za banko, ki mora sama po sebi spoštovati pravnomočne odločitve sodišč in se s tem zavarovati pred drugimi tveganji.
V NLB bi se lahko plačilu izognili le na en način – da ji to naloži lastnik, torej država. Za to potrebuje sklep skupščine, ki bi jo moral na zahtevo vlade sklicati Slovenski državni holding (SDH) kot upravljavec državnega premoženja.
S tem bi vlada to vprašanje z ravni bank dvignila na meddržavno raven. A to se očitno še nekaj časa ne bo zgodilo. Slovenska vlada štiri mesece pred volitvami glede tega vprašanja stopica na mestu.
Kaj pravijo vlada, SDH in NLB
V kabinetu predsednika vlade so nas za pojasnila napotili na ministrstvo za finance. Tam so nam pojasnili le, da so s tožbami seznanjeni in da Slovenija vseskozi vztraja, da Hrvaška ne spoštuje mednarodnopravnih zavez.
"NLB ministrstvo za finance seznanja s potekom postopkov pred hrvaškimi sodišči. Za podrobnosti o tem se obrnite na NLB," so povedali na ministrstvu.
Na konkretnejša vprašanja niso odgovorili. Zanimalo nas je:
- Ali je bila kakšna od dosojenih obveznosti plačana? Če da, ali je uprava s tem seznanila lastnika, torej Republiko Slovenijo in nadzorni svet NLB?
- Koliko obveznosti iz tega naslova je poravnala NLB in ali gre pri tem po mnenju ministrstva za kršitev sporazuma iz Mokric, ki ga je Slovenija z Republiko Hrvaško podpisala leta 2013?
- Ali bo SDH v povezavi s tem sklical izredno skupščino NLB? Ali je od vlade oziroma ministrstva že prejel takšno zahtevo?
Novo Ljubljansko banko vodi Blaž Brodnjak.
Tudi na SDH so nas v odgovoru napotili na vlado oziroma ministrstvo za finance in NLB. V največji slovenski banki, ki jo vodi Blaž Brodnjak, nam v dveh dneh na naša vprašanja niso odgovorili. Zanimalo nas je:
- V koliko tožbah je NLB tožena stranka za vrnitev deviznih prihrankov iz nekdanje zagrebške podružnice LB?
- Prosili bi za natančne podatke, kdaj so bile vložene tožbe, kdo so tožeče stranke in kolikšna je višina tožbenega zahtevka po posamezni zadevi (skupaj z obrestmi do konca leta 2017).
- Katera od zadev je že pravnomočno končana?
- V kateri zadevi je bilo NLB s sodbo naloženo vračilo priznanih obveznosti? Kolikšna je višina dosojenih obveznosti, ki jih mora plačati NLB?
- Ali je bila kakšna od dosojenih obveznosti plačana? Če da, ali je uprava s tem seznanila lastnika, torej Republiko Slovenijo in nadzorni svet NLB?
Se je Slovenija ujela v past?
Tudi če bi slovenska vlada z jasnim navodilom NLB, naj ne plača obveznosti, problem dvignila na meddržavno raven, bi se lahko ob nadaljnjem omahovanju in odsotnosti ustrezne diplomatske aktivnosti skrivala past.
V Zagrebu bi namreč lahko slovensko stran prikazali kot tisto, ki ne spoštuje vladavine prava, čeprav Hrvaška ves čas krši memorandum iz Mokric.
Slovenija je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu proti Hrvaški vložila tožbo zaradi njenih kršitev v sodnih postopkih, ki jih proti hrvaškim podjetjem − dolžnikom sproža LB.
Kot je znano, je prav Slovenija tista, ki pri vprašanju arbitraže o meji s Hrvaško ves čas izpostavlja pomen vladavine prava in opozarja na hrvaško nespoštovanje sodb sodišč.
Slovenija je sicer pred dvema letoma pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu proti Hrvaški vložila tožbo zaradi njenih kršitev v sodnih postopkih, ki jih proti hrvaškim podjetjem − dolžnikom sproža LB. Zaradi "sistematičnega in arbitrarnega vmešavanja Hrvaške v sodno vejo oblasti" zahteva najmanj 360 milijonov evrov odškodnine.
Skoraj 400 milijonov evrov pa je varčevalcem LB na Hrvaškem in v BiH do konca lanskega leta po sodbi evropskega sodišča izplačal slovenski sklad za nasledstvo.
Opozoriti je treba, da gre za varčevalce, ki jih je država Hrvaška že poplačala, ne za imetnike deviznih vlog iz drugih držav nekdanje Jugoslavije, ki Slovenijo tožijo v Strasbourgu.
33