Sreda, 8. 1. 2020, 15.04
4 leta, 10 mesecev
Ene od največjih tovarn v državi ne vodi več Slovenec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,39
5
Boštjan Furlan se je po več kot petih letih poslovil s položaja generalnega direktorja Helle Saturnus.
Zakaj se je poslovil direktor družbe, ki se ponaša kot eden od največjih zaposlovalcev in investitorjev v državi?
V nemškem koncernu Hella, kjer se ukvarjajo s proizvodnjo svetlobnih in elektronskih komponent za avtomobile, so se odločili za zamenjavo prvega moža svoje slovenske družbe Hella Saturnus.
Po nekaj več kot petih letih se je namreč poslovil Boštjan Furlan, ki je na položaj generalnega direktorja Helle Saturnus napredoval jeseni 2014, pred tem pa je bil direktor programa žarometov. Kaj je razlog za njegovo zamenjavo, pri družbi še preverjamo. Po neuradnih informacijah pa je Furlan pred nekaj meseci dal odpoved iz osebnih razlogov.
Namesto njega vodenje Helle Saturnus prevzema Madžar Barnabás Szabó, dosedanji izvršni podpredsednik in vodja globalnega oddelka v Helli za področje svetil. Poleg tega je družba dobila še dva prokurista. To sta postala Johannes Wiesmann, vodja financ v Helli Saturnus, in Marko Šverko, dolgoletni vodja operacij v Helli Saturnus.
Kako v letošnjem letu posluje ena od največjih slovenskih tovarn, še ni znano. Po neuradnih informacijah pa imajo kljub negativnemu dogajanju na svetovnem avtomobilskem trgu dovolj naročil. Zaradi že dogovorjenih projektov za Volvo, BMW in druge velikane naj bi imeli še naslednjih nekaj let dovolj dela.
V letu 2018 rekordni rezultati
Hella Saturnus s sedežem v Ljubljani zaposluje več kot 1.800 ljudi, od tega več kot tretjino pogodbenih sodelavcev. Po neuradnih informacijah naj bi z novim letom v družbo prezaposlili več kot sto pogodbenih delavcev.
Še do nedavnega je poslovala rekordno. V zadnjem poslovnem letu, ki se je končalo maja 2018 (najnovejši rezultati bodo objavljeni februarja), so ustvarili nekaj manj kot 400 milijonov evrov prihodkov od prodaje in kar 22 milijonov evrov čistega dobička.
Njihov proizvodni program zajema izdelavo žarometov, meglenk, malih eno- in večfunkcijskih svetilk ter radarskih logotipnih pokrovov za osebna vozila. Večino, 75 odstotkov izdelkov prodajo na trgu. Poleg tega je del programa tudi proizvodnja LED-modulov za žaromete, ki jih proizvajajo za lastne potrebe in tudi za potrebe preostalih tovarn v koncernu Hella.
Njihovi največji partnerji so:
- Renault Nissan – 42 odstotkov,
- Volkswagen – 30 odstotkov,
- General Motors – deset odstotkov,
- BMW – sedem odstotkov,
- sodeluje pa še z drugimi največjimi svetovnim avtomobilskimi skupinami.
Veliko sredstev namenjajo tudi za naložbe in razvoj, saj so po zadnjih podatkih pri vrhu tujih neposrednih vlagateljev v Sloveniji. Samo v letu 2018 so za ta namen porabili okoli 40 milijonov evrov.
V lanskem letu, ki se je končalo maja, so sicer že predvidevali manjši upad prihodkov.
V Nemčiji že lani zvonili alarmi
Nemška skupina Hella, katere del je Hella Saturnus, se medtem že od sredine lanskega leta zaradi poslabšanja razmer v avtomobilski industriji spopada z drastičnim upadom naročil in obsega prodaje.
V tretjem četrtletju lani je prodaja skupine Hella upadla za več kot pet odstotkov na 1,57 milijarde evrov. Prizadelo jih je predvsem ohlajanje avtomobilske industrije na evropskem in azijskem trgu, ki sta za slovenske izvoznike najpomembnejša trga. Po zadnjih podatkih Hella po vsem svetu zaposluje nekaj manj kot 39 tisoč ljudi, pri čemer se njihovo število vidno zmanjšuje.
5