Nedelja, 4. 9. 2022, 22.38
2 leti, 2 meseca
Ekonomist Masten, kako naj to zimo poskrbim za svojo družino? #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,40
28
Kdaj se bomo primorani soočiti z realnostjo? "Morda bodo to prve zelo visoke položnice za ogrevanje? Bo to prvi večji stečaj med podjetji in bo veliko ljudi ostalo brez službe? Možnosti je kar nekaj. Pomemben indikator bo zagotovo zmanjšanje potrošnje prebivalstva," pravi ekonomist Igor Masten.
"Prihajajoča kriza bo zagotovo imela finančne posledice, ne bo pa tako eksplozivna, kot je bila finančna kriza leta 2008. Kar pa ni nujno bolje. Predvsem so pomembni drugi slabi vidiki," dogajanje v bližnji prihodnosti napoveduje ekonomist Igor Masten in opozarja, da je bilo to poletje poletje iluzornega izobilja. Z ekonomistom smo se pogovarjali tudi o prihajajoči gospodarski krizi, dogajanju na trgu energentov v tujini in Sloveniji, povprašali pa smo ga tudi po nasvetih, kako naj se pripravimo na burne čase, ki so pred nami.
Igor Masten je profesor ekonomije na Univerzi v Ljubljani in poslovodni partner podjetja EconLab. Tako akademsko kot strokovno je specializiran za finančno analizo, oblikovanje cen premoženja, kvantitativno obvladovanje tveganj ter ekonomsko modeliranje in analitiko. Masten je član nadzornega sveta banke SID, v preteklosti pa je bil podpredsednik nadzornega sveta avtomobilske proizvajalke Hidria in član nadzornega sveta NLB.
Pred letom dni sem šel v trgovino na tedensko nakupovanje hrane ter preostalih potrošnih stvari in sem zapravil okoli 100 evrov. Danes redkokdaj pustim manj kot 180 evrov, pa kupujem enake stvari v enakih količinah. Kaj se dogaja in kako smo se znašli tu?
Poenostavljeno povedano, dogaja se nam inflacija oziroma dražijo se izdelki široke potrošnje. Kako smo prišli do sem? Začelo se je pri specifičnih stvareh. Mikročipi, ladijski prevozi, rabljeni avtomobili, razne storitve po sprostitvi protikoronskih ukrepov. Vendar se ta rast cen v lanskem letu še ni močno poznala na cenah končnih izdelkov, ki jih potrošniki kupujemo množično v recimo trgovskih centrih. Že lansko leto sem opozarjal, da delamo v teh razmerah, ekonomska politika pa dela napake, ki bodo imele resne posledice. Centralni bankirji so nas medtem ves čas prepričevali, da je rast cen oziroma inflacija le začasna in le na določenih področjih. Vendar s(m)o mnogi ekonomisti že pred letom dni opozarjali, da se bodo posamezni dvigi cen iz začasnega pojava prelevili v visoko in trajno inflacijo zaradi napak ekonomske politike. Tako denarna kot fiskalna politika sta bili preveč ohlapni predolgo, mnogo dlje, kot je to zahtevalo okrevanje po koronakrizi.
In danes se dogaja to, kar ste pred letom dni napovedovali?
Da. Na rasti vašega računa za hrano iz trgovine se poznajo dražji prevoz dobrin od proizvajalca v recimo Aziji na polico vaše trgovine v Ljubljani, dražja embalaža zaradi rasti cen surovin, dražji energenti, ki so potrebni za proizvodnjo teh dobrin … Bi pa opozoril na to, da so kljub temu ljudje zadnje mesece veselo zapravljali.
Če se gibate okoli Viča v Ljubljani, kjer se srečujeta južna in severna obvoznica, ste v zadnjih mesecih prevečkrat videli prometni kaos. Ki je nastajal, ker je kontinentalna Evropa drla na dopust in kupovala počitnice po ekstremno visokih cenah. Spletna trgovina je še vedno v polnem zamahu. Zadnji četrtletni dobički Amazona so bili ponovno rekordni, kar se pozna tudi na rasti cene delnice podjetja. To vse je odraz polnih žepov iz naslova raznih subvencij iz krize zaradi pandemije covid-19 ter rekordne zaposlenosti.
Sam bom zato z zanimanjem spremljal, kdaj se bo sentiment potrošnika obrnil. Denarja očitno še ni zmanjkalo in vlada optimizem. Čeprav je realna kupna moč ljudi padla. Realne plače so namreč nižje kot pred letom dni.
"Večina ljudi bo (prihodnje leto, op. a.) imela službe. Bodo pa finančno šibka podjetja zaprla svoja vrata," pravi ekonomist Igor Masten.
Šest pomembnih vprašanj
Ali me bo letos pozimi zeblo?
Zagotovo bomo letos vsi znižali temperature v stanovanjih. Spomnim se, ko sem se učil v neizolirani hiši in sem nosil dvojne nogavice na radiatorju. Imam kolege, ki so se učili v rokavicah. Ne bo pa neke hude panike.
Ali naj si naredim ozimnico in začnem načrtovati lasten vrt za prihodnje leto?
Hrana se bo še dražila. Odgovor je torej da.
Ženi moram kupiti nov avto. Kdaj bodo spet normalne cene vozil in kdaj bom lahko avtomobil spet dobil prej kot v letu dni od nakupa?
Vsaj iz vidika vprašanja časa dostave se splača počakati, ker se bodo to kmalu obrnilo in ljudje bodo zmanjšali nakupe. In posledično bo več vozil na voljo. Ali pa bodo zaradi tega tudi cenejša, je pa težko reči. Surovine bodo ostale drage, avtomobilski proizvajalci pa imajo tudi težave zaradi električnih vozil. Veliko denarja je šlo investicije v nove proizvodne obrate, težave so z zagotavljanjem baterij, zaradi hitrega premika v segment električnih vozil njihova proizvodnja v veliko primerih ni optimalna in posledično so stroški visoki. In stroške elektrifikacije bodo zato plačevali tudi kupci vozil z motorji na notranje izgorevanje.
Službo bom še imel naslednje leto?
Večina ljudi bo imela službe. Bodo pa finančno šibka podjetja zaprla svoja vrata.
Ali naj zdaj kupim novo stanovanje?
Počakajte, ker bodo stanovanja cenejša prihodnje leto.
Kako naj naj to zimo poskrbim zase in za svojo družino?
Nobenih iracionalnih nakupov ne opravljajte. Mislim, da prilagoditev na zimsko situacijo za večino ljudi ne bo tako težavna. Ali res potrebujemo slušalke in kavbojke za 200 evrov? Marsikateri nakup je nepotreben, denar raje prihranite za energente in hrano.
Ampak nečesa ne razumem. Že zadnjih nekaj let, približno od leta 2014, sta Evropa in Slovenija hitro rasli. Rasla je kupna moč prebivalstva, obrestne mere so bile zanemarljive in centralne banke so metale evre in dolarje skoraj dobesedno iz helikopterjev. Vendar je inflacija ves čas bila minimalna. Kaj se je zdaj spremenilo? Sta res odgovorni le epidemija covid-19 in ruska invazija Ukrajine?
Po letu 2014 je bila zgolj sreča, da inflacija ni zrasla. Stroškovnih pritiskov na končne cene pač ni bilo, v pomembni meri zaradi ugodnih učinkov globalizacije. Imeli smo srečo, drugega skorajda ne morem reči. Globalna ekonomija je še vedno zagotavljala surovine in dobrine iz najcenejših delov sveta, navkljub Trumpovemu zasuku v protekcionizem in postopnemu vračanju proizvodnih kapacitet zahodnih podjetij nazaj v domovine. V takih razmerah je kvantitativno sproščanje v Evropi in ZDA, ko sta tako ameriški FED kot ECB zalila bančni sistem z novim denarjem in je postalo zadolževanje rekordno poceni, povečalo potrošnjo povsod, tudi v Sloveniji.
Menim, da so v tem času začele centralne banke, skupaj z mnogimi ekonomisti, postajati zaslepljene z idejo, da bo tako stanje trajalo več let. In zaradi tega je prišlo do dveh napak. Prva je bila nova iluzija, da javni dolg ni več problem, ker da bodo obrestne mere nizke še naslednjih 50 ali 100 let. In da državam v resnici nikoli ne bo treba vrniti dolgov. Še hujše, strošek zadolževanja se ni več dojemal kot problem javnih financ, saj so se države zadolževale po negativni obrestni meri. In obe napaki sta se pokazali v krizi zaradi epidemije covid-19. Tako denarna kot fiskalna ekspanzija sta bili množični in sta šli krepko predaleč. Za primer, stimulacijski načrt ameriškega predsednika je bil v idejni fazi vreden več kot tri tisoč milijard ameriških dolarjev, na koncu so razdelili "le" tisoč milijard dolarjev. Vendar danes še za ta znesek pravijo, da je bil znatno previsok. Danes je očitno, da je prav ta ameriška fiskalna politika odgovorna za inflacijo v ZDA. Podobno je v Evropi.
Vendar so te iluzije imele neko osnovo v ekonomski teoriji?
Res je, mnogi moji kolegi so zadnja leta trdili, da so ekonomske teorije glavnega toka (mainstream) mrtve. V levem delu političnega spektra se je povzdignila t. i. moderna denarna teorija. Mnogi so med drugim trdili, da je govoriti o inflaciji neumnost. In na koncu pa je ravno inflacija povzročila neslaven konec teh novih denarnih teorij.
Ti so tudi trdile, da so davki nepotrebni in da je odgovor na vse probleme zadolževanje države, ki ji tako ali tako manjka le denar, da bo rešila vse izzive. Če pa k temu dodate še plemenite cilje, kot je prehod v brezogljično družbo, kar bo seveda plačala država, potem lahko le rečem, da je le namen upravičeval tako fiskalno politiko.
"Slabih kreditov za zdaj ni veliko. Se bo pa to začelo spreminjati," opozarja ekonomist Igor Masten.
Torej je bil kriza zaradi covida nekakšen katalizator manifestacije napak v zadnjem desetletju?
Cenovni pritiski so se res prvič po 2014 začeli šele z odvitjem koronakrize. Na začetku se je povpraševanje preselilo s storitev, ki povečini zaradi zaprtja in drugih ukrepov niso bile dostopne potrošnikom, na trajne dobrine. Po začetku odpiranja družb pa so ljudje spet začeli posegati po storitvah.
Vendar se taki obrati lahko zgodijo samo s prilagoditvijo cen storitev in izdelkov navzgor. Proizvajalci trajnih dobrin so se soočili s prevelikim povpraševanjem, ki mu tudi zaradi logističnih težav zaradi epidemije niso mogli zadostiti. In so zato dvignili cene. Ko se je povpraševanje spet začelo obračati v smer storitev, so se zaradi večjih stroškov poslovanja podražile tudi te.
Glede na vaš opis je šlo torej za postopne spremembe. Zakaj nihče ni nič storil?
Dogajanje, torej začetek inflacije so seveda opazile vse pristojne institucije. Vendar so se, kot sem že omenil, napačno prepričevale, da gre le za kratkotrajne pritiske in da bodo ti izzveneli sami od sebe. Kar bi bilo res, če jih ne bi spremljali ultra ohlapna denarna in ultra ohlapna fiskalna politika. Visoka inflacija in njena dolgoživost sta po mojem mnenju posledica napačne ekonomske politike. Ekonomisti, ki smo na to opozarjali še pred letom, smo bili v manjšini. Šele letos spomladi je to prevladujoč pogled, in strinjamo se, da bi centralne banke morale odreagirati veliko prej. Močnejše reakcije centralnih bank so bile tako opažene šele aprila letos oziroma, v primeru ECB, še nekaj mesecev kasneje.
Dve stvari sta mi ostali v spominu do zdaj v pogovoru z vami: čista sreča in zaslepljenost. Nazadnje smo tako retoriko ekonomistov poslušali v času dolžniške krize držav, predvsem ko so govorili o Grčiji. To pomeni, da nas spet čakajo bolj "burni časi"?
Situacija, ki je pred nami, zagotovo ne bo podobna preteklim gospodarskim, javnofinančnim in bančnim krizam. Danes tako ne gre za finančno krizo …
Banke so torej danes v redu?
Banke so danes veliko močneje kapitalizirane kot v preteklosti.
Kaj pa slabi krediti?
Slabih kreditov za zdaj ni veliko. Se bo pa to začelo spreminjati. Predvsem bodo na udaru zadolžena podjetja in posamezniki, ki so uporabljali t. i. poslovne modele "buy-to-let". Torej tisti, ki so kupovali nepremičnine na dolg, vendar v njih niso živeli, temveč so jih oddajali. Strošek financiranja je izjemno pomemben element ekonomike takih poslov, in ker bodo obrestne mere vse višje, ljudje in podjetja ne bodo zmožnih poravnavati svojih obveznosti.
Vendar se zagotovo ne bo ponovilo leto 2008. Kapitala na kreditno enoto v bankah je danes štirikrat toliko kot leta 2008. Regulacija bank je naredila svoje v korist stabilnosti bančnega sistema.
"Leta 2008 je zaradi finančne krize ter njenih posledic prišlo do padca inflacije in posledično padca obrestnih mer. Najprej so se ceneje zadolževale banke, potem države in na koncu podjetja. Danes pa smo v zelo drugačni situaciji," opozarja Masten.
Vendar saj so tudi do leta 2008 banke posojale denar uspešnim podjetjem, ko so bili SCT, Vegrad …, in ki so zaposlovala tisoče ljudi. Nas tudi tokrat ne čaka takšno presenečenje?
Tak scenarij je danes v Sloveniji bistveno manj možen. Leta 2008 je večina slovenskega gospodarstva delovala v obliki skladov z visokim finančnim vzvodom. Glede na razmerje med takratnim dolgom in EBITA, bi jih danes uvrščali med neplačnike. Danes se le majhen del podjetij nahaja v podobni situaciji.
Kaj nas torej čaka?
Prihajajoča kriza bo zagotovo imela finančne posledice, ne bo pa tako eksplozivna, kot je bila finančna kriza leta 2008. Kar pa ni nujno bolje. Predvsem so le drugi slabi vidiki. Leta 2008 je zaradi finančne krize in njenih posledic prišlo do padca inflacije in posledično padca obrestnih mer. Najprej so se ceneje zadolževale banke, potem države in na koncu podjetja. Danes pa smo v zelo drugačni situaciji.
Recesija bo nastala zaradi pregrevanja gospodarstva in previsoke inflacije. Mi imamo še danes visoko gospodarsko rast in nizko brezposelnost. In ker imamo danes še vedno zelo nizke obrestne mere, centralna banka ne bo imela v rokah pomembnega orodja za boj z upadanjem gospodarske rasti, ki nas čaka. Ravno nasprotno, obrestne mere bodo še rastle in bodo ostale visoke nekaj časa, stroški zadolževanja pa bodo zato ostali visoki. To pomeni, da kriza ne bo tako globoka. Bo pa verjetno zelo dolgotrajna. Najverjetneje bomo podoživeli dogajanje iz 80. let preteklega stoletja.
Bomo pa verjetno imeli velike težave s financiranjem državnega dolga?
Zagotovo je zgodba že danes zelo drugačna, kot je bila še pred letom, ko smo lahko hitro in brez težav pridobivali posojila za ukrepe v boju s pandemijo covid-19. Predvsem bo problem, ker pri nakupih ne bo več sodelovala ECB. Nasploh bo na področju fiskalne politike prišlo do relativno boleče streznitve.
Ravno zdaj je ideja prenekatere vlade v Evropi, da bi vzpostavila kapico na cene energentov. Razliko do tržne cene pa bomo plačevali davkoplačevalci. Koliko nas bo to stalo?
Govorimo o ogromnih številkah, ki pa so, po mojem mnenju, iluzorne. Imamo dve milijardi evrov proračunskega deficita, napovedujejo se dodatne milijarde pomoči prizadetim z inflacijo. To žal nima smisla, ko pa je inflacija visoka zaradi prekomernega trošenja države. Te številke bodo pa res naletele na realnost trga. Obveznice, ki naj bi financirale te milijarde, bodo morale najti kupce. In začel se bo čuden ples. Recimo, da bo kakšna bonitetna hiša znižala oceno kakšne srednjeevropske države. Takoj bo trg postal nervozen in bo začel pogledovati proti ECB. Kaj bodo storili centralni bankirji? Kdaj bodo ukrepali? Kako bodo ukrepali? Ali lahko sploh še ECB obvladuje inflacijo? In vsa ta vprašanja bodo čisto upravičena, saj so do zdaj ravnali narobe.
"Počitnice, gneča na cestah, plačevanje absurdnih cen za 'pijačkanje' ob obali. Ne moremo živeti v iluziji, da se lahko inflacija zniža brez recesije, nižjih obrestnih mer, brez odpuščanja," opozarja Masten.
Ob vsem tem se samo sprašujem, kdaj bo moja plača višja?
To je zelo relevantno vprašanje. Predvsem iz vidika, kar nam govorijo centralne banke. Plače niso vzrok inflacije. Še. Me pa zanima, kaj bodo storili, ko bo prišlo do tega?
Pa bomo res to videli? Višje plače? Glede na inflacijo in izgubo kupne moči …
V evrih bodo zagotovo višje, vendar si bomo ravno zaradi inflacije s temi evri lahko privoščili manj. To je dejstvo.
To poletje je bilo poletje iluzornega izobilja. Počitnice, gneča na cestah, plačevanje absurdnih cen za "pijačkanje" ob obali. Ne moremo živeti v iluziji, da se lahko inflacija zniža brez recesije, nižjih obrestnih mer, brez odpuščanja. Podjetja ne bodo mogla prenesti višjih stroškov energentov, surovin in še višjih plač, ki bi nadomestila izgubo kupne moči. Najslabša podjetja bodo bankrotirala, preostala pa se bodo v ostrih razmerah na mednarodnih trgih znašla še z dodatno težavo manjše konkurenčnosti zaradi naraščajočih stroškov dela.
In vse bo tudi zato trajalo toliko dlje.
Vendar če pogledamo ZDA, se tam že kaže luč na koncu predora?
Američani imajo veliko manj težav kot Evropa, saj ZDA niso odvisne od ruskih energentov. Američani so tudi sicer neto izvozniki energentov. ECB je skupaj z evropskimi vladami zelo v zaostanku v primerjavi z Američani in FED pri obvladovanju inflacije. Tudi vpliv državnih daril zaradi pandemije covid-19 je v ZDA že popustil, medtem ko v Evropi zaradi rasti cen energentov govorimo o novih transferih javnega denarja.
"Menim, da se situacija v Ukrajini še nekaj časa ne bo stabilizirala. Tudi po najbolj optimističnih napovedih je pot do neke stabilnosti oddaljena vsaj šest mesecev. Poraz, umik nista sprejemljiva za nobeno stran, istočasno pa nobena stran ne more zmagati," meni Masten.
Predvsem zaradi energentov. Vendar je to odvisno predvsem od uspešnosti Ukrajincev pri obrambi domovine pred ruskim okupatorjem. Pa se v prihodnjih mesecih situacija v Ukrajini ne more spremeniti? Zakaj recimo, glede na napovedi mnogih ekonomistov, Rusija še ni bankrotirala?
Ker se je zaprla. Tudi Severna Koreja ne more bankrotirati na mednarodnih finančnih trgih, ker je tam pač ni. Ruske obveznice imajo sicer oznako C, kar pomeni, da je država tehnično v bankrotu. Na mednarodnih trgih. Dejstvo pa je, da plačilni promet teče v Rusiji. Vendar je to možno le v dirigiranem gospodarstvu, kar rusko trenutno je.
Menim, da se situacija v Ukrajini še nekaj časa ne bo stabilizirala. Tudi po najbolj optimističnih napovedih je pot do neke stabilnosti oddaljena vsaj šest mesecev. Poraz, umik nista sprejemljiva za nobeno stran, istočasno pa nobena stran ne more zmagati. Ukrajini primanjkuje orožja in denarja, Rusija pa v nobenem primeru ne bo prišla iz te zgodbe s pozitivno računico. Edina možna srednjeročna strategija torej je, da se obstoječa situacija, torej nekakšen status quo na bojišču, nadaljuje.
To pa za Evropo pomeni, da sicer ekstremnih skokov cen energentov več ne bo, bodo pa cene ostale na visokih ravneh. In tudi inflacija bo prihodnje leto še visoka.
Koliko časa pa lahko Evropa še plačuje račun za sankcije proti Rusiji?
Ekonomsko gledano, še kar nekaj časa. Moramo se vprašati, kakšne je situacija danes. Ali živimo slabo? Kot sem že dejal, ljudje še veliko trošijo, kar pomeni, da so optimistično razpoloženi in imajo denar. Tudi brezposelnost je na rekordno nizkih ravneh. Podjetja še vedno delajo s polnimi kapacitetami, saj imajo še dosti naročil. Hočem poudariti, da bi tudi v primeru znatnega padca gospodarstva glede na današnje rekordno stanje še vedno verjetno živeli bolje kot pa recimo v prvi polovici 90. let preteklega stoletja. Poglejmo samo Evropo. Takrat je v danes jedrnih državah EU brezposelnost bila krepko čez deset odstotkov, danes je šest. Tudi obrestne mere so bile takrat veliko višje. Torej Evropa si sankcije lahko še privošči. Najbolj pomembno bo, da bo inflacija pod nadzorom.
Kaj pa Slovenija? Kako vidite delovanje vlade Roberta Goloba v luči draginje, inflacije in drugih izzivov?
Razumem, da je slovenska politika na trgu javne priljubljenosti in da je zato privlačno dajati obljube. Ampak te državne intervencije, kot je nadzor cen … Taki ukrepi se v kompleksnem ekonomskem sistemu skoraj vedno izrodijo. So neuspešen instrument. Ukrepi morajo biti enostavni in robustni ter ne smejo zahtevati prekomernega mikroupravljanja. Da se recimo ne zaplete pri garancijah za odkup pšenice …
Omenil pa bi še nekaj. Po eni strani je logično omejevati cene, zniževati DDV … To znižuje stroškovne pritiske na podjetja in ta ne bodo ali odpuščala ali pa višala cen svojih produktov. Vendar to pomeni večjo luknjo v javnih financah in tudi več zadolževanja. Kar pa, kot sem že razložil, je že danes veliko bolj težavno kot pred letom dni. In stanje se ne bo izboljšalo.
Za zdaj predlagani zneski še niso ekscesni in ne povzročajo dodatnih težav. Vendar bo kmalu prevladala realnost in marsikateri zdajšnji predvideni ukrep bo na koncu zelo drugačen.
28