Državni zbor podprl uvedbo davčnih blagajn

Zakon o davčnem potrjevanju računov davčne blagajne uvaja 2. januarja 2016, vlada pa si letno obeta od 50 do 100 milijonov evrov izkupička.

Ali stroški novega sistema odtehtajo pričakovane koristi? Državni svetnik Alojz Kovšca je danes spomnil, da je državni svet veto na predlog interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev izglasoval, ker ni dovolj zadovoljivih odgovorov na temeljno vprašanje, ali stroški novega sistema odtehtajo pričakovane koristi.

Trenutno veljavni sistem t. i. virtualnih davčnih blagajn po njegovih pojasnilih ni ustrezno ovrednoten, uvaja pa se že novega – tako bo težko razločiti, koliko je kateri ukrep vplival na višino sive ekonomije in obseg pobranega DDV.

Kot je še poudaril Kovšca, zakon ne odpravlja sive ekonomije, predvsem v najbolj problematičnem delu, kjer se računi ne izdajajo.

"Davčne blagajne so le eden v nizu ukrepov vlade v boju proti sivi ekonomiji" Finančni minister Dušan Mramor je medtem poudaril, da so davčne blagajne le eden v nizu ukrepov vlade v boju proti sivi ekonomiji. Spomnil je, da gre za nadaljevalni ukrep virtualnih blagajn (uvedenih leta 2013) in vezane knjige (uvedene letos) ter da na področju boja proti sivi ekonomiji potekajo različne aktivnosti.

Davčne blagajne, ki bodo omogočile neposredno internetno povezavo do finančne uprave v realnem času, so po ministrovem mnenju rešitev, ki je za zavezance cenovno najugodnejša. Zavezanci, ki so zdaj uporabljali virtualne davčne blagajne, bodo morali to le nadgraditi, tistim, ki bodo morali opremo kupiti, pa je na voljo tudi 40-odstotna investicijska olajšava.

Zakon predvideva dveletno prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko zavezanci, predvsem manjši, samostojno odločili, ali bodo uporabljali elektronsko potrjevanje računov ali vezano knjigo računov, je še dejal Mramor, ki je prepričan, da se bo z davčnimi blagajnami nadzor na tem področju še povečal.