Sreda, 8. 8. 2018, 4.11
6 let, 3 mesece
Državni premoženjski skladi
Državni sklad, ki je v letu ustvaril za deset slovenskih proračunov prihodkov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,96
Državni premoženjski skladi po svetu naraščajo tako po številu kot velikosti. V zadnjih letih ti postajajo močen igralec na globalnem finančnem trgu. Največji, to je norveški, je vreden več kot bilijon dolarjev, samo lani pa je ustvaril 116 milijard evrov prihodkov. Zaradi njihovega naraščajočega vpliva in moči se pojavlja strah pred njihovo politično motiviranostjo.
Pri državnih premoženjskih skladih gre za preprost mehanizem, prek katerega države izvajajo investicije. Presežek denarja, ki največkrat prihaja od nafte in drugih dobrin, države tako investirajo v delnice, obveznice, nepremičnine in preostala področja, ki jim napovedujejo rast.
Večina držav, ki uporablja državni premoženjski sklad, ima ekonomijo, ki je močno odvisna od enega vira prihodka. Primer so naftni dobički v Norveški in državah Bližnjega vzhoda. Investicije prek državnih premoženjskih skladov so učinkovit način, prek katerega države razpršijo svoje premoženje. Tako postajajo vse manj odvisne od le enega vira prihodka.
Norveški sklad prvi presegel bilijon dolarjev
Največji državni premoženjski sklad je norveški Government Pension Fund - Global. Norveška je kot velika proizvajalka surove nafte presežke denarja od njenega trgovanja začela investirati prek premoženjskega sklada leta 1996. Namen ustanovitve sklada je bil ustvariti denarne rezerve za čase, ko bodo zaloge nafte in plina izčrpane.
Norveški premoženjski sklad je kot največji na svetu prvi presegel vrednost enega bilijona dolarjev (886 milijard evrov) oktobra leta 2017. Sklad je postal eden od največjih investitorjev v delnice na svetu, v katere je usmeril dve tretjini svojih sredstev. S 615 milijardami evrov ima sklad deleže v več kot devet tisoč svetovnih podjetjih.
Več kot sedem milijard v Applu
Med podjetji imajo največ kapitala, to je več kot sedem milijard evrov, investiranega v tehnološkega giganta Apple. Naložba, ki se jim je tudi najbolj obrestovala, saj je imela prav na račun podjetja Apple najvišje donose. V podjetju, vrednem okoli osem bilijonov evrov, ima norveški sklad 0,9-odstotni delež. Lani je delnica podjetja Apple zrasla za 46 odstotkov.
Prav v letu 2017 je sklad zabeležil tudi najvišje prihodke v svoji več kot 20-letni zgodovini. Z dobrim 13-odstotnim donosom na investicije je v letu 2017 zabeležil 116 milijard evrov prihodkov. To je prihodek, ki je več kot desetkrat višji od proračunskih prihodkov Slovenije.
Za sklad v Sloveniji zanimivih sedem podjetij
Največji državni premoženjski sklad ima v Sloveniji investiranih skoraj 360 milijonov evrov. Od tega je dobrih 320 milijonov evrov vezanih na obveznice slovenske vlade, preostalo pa je razpršeno med delnice sedmih podjetij. Največ, to je skoraj 20 milijonov evrov, je sklad investiral v delnice Krke. Investicija predstavlja manj od enega odstotka podjetja. Luka Koper pa je podjetje, v katerem imajo največji delež. Prek delnic imajo v lasti 1,54 odstotka Luke Koper.
Vir sredstev ni samo nafta
V skupna sredstva vseh državnih premoženjskih skladov skupaj prihaja okoli 56 odstotkov denarja od nafte. Države Bližnjega vzhoda imajo v skupnih sredstvih teh skladov skoraj 40-odstotni delež. Ekonomije Abu Dabija, Savdske Arabije, Kuvajta in Katarja močno slonijo na naravnih virih teh področij. Njihova gospodarska uspešnost je na račun nihanj cen nafte in plina precej ranljiva, zato se zanje skladi za razpršitev sredstev zdijo najboljša rešitev.
Japonska se bojuje s težavami staranja prebivalstva in krčenja razpoložljive delovne sile. Zato je ustanovila državni pokojninski sklad Government Pension Investment Fund Japan, katerega vir sredstev ni blagovni. Njegov namen je večanje sredstev v njihovi pokojninski blagajni. Sklad je nastal leta 2007, od takrat pa je svoja sredstva podvojil. Konec leta 2017 je razpolagal s skoraj 1,3 bilijona evrov.
Kitajska ima številne državne premoženjske sklade, katerih vir sredstev ne temelji na blagu. Sklad China Investment Corporation je glede na razpoložljiva sredstva drugi največji državni premoženjski sklad na svetu. Hkrati je edini med prvimi petimi, katerega vir kapitala ni blago oziroma v tem primeru nafta in plin. Sklad je nastal več kot deset let nazaj. Namen njegove ustanovitve je bil razprševanje kitajskih deviznih sredstev, sklad pa je konec leta 2017 razpolagal z 834 milijardami evrov.
Strahovi, ki jih ti skladi prinašajo
Čeprav so za zdaj državni premoženjski skladi manjši od največjih skladov za upravljanje premoženja, se pojavlja strah glede njihove moči in vplivnosti. Nekaj največjih državnih premoženjskih skladov, kjer je izjema največji norveški sklad, ni povsem transparentnih glede svojih investicij, uspešnosti in načinov upravljanja. To vodi k razmišljanju, da so investicije lahko motivirane tudi politično.
Pojavljajo se tudi strahovi, da bi zaradi višine sredstev ti skladi lahko vplivali na premike v cenah in tako destabilizirali globalne finančne trge. Tako lahko z odprodajo velikega deleža delnic povzročijo paniko, zaradi katere bi lahko začeli prodajati tudi drugi. Rezultat je padec cene delnic oziroma vrednosti podjetja.
