Četrtek, 12. 10. 2017, 4.04
7 let
Dokumenti razkrivajo: slaba banka hotel prodala kot vrečo krompirja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
35
Objavljamo nove informacije, ki kažejo na to, da so terjatve do bohinjskega Eco Hotela, ki jih je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) prodala leta 2015, v resnici pristale v rokah podjetij, ki so povezana s starim, in kot kažejo indici, tudi z novim lastnikom hotela Boštjanom Čoklom. Čokl to zanika, na DUTB zadeve ne komentirajo.
Gre za prvi primer, ki nedvoumno potrjuje, da DUTB pred prodajami terjatev, ki jih je prevzela od slovenskih državnih bank, ne preverja dovolj ne kupcev ne izvora denarja.
Pomanjkljivi mehanizmi nadzora dolžnikom omogočajo, da brez pretiranih težav te terjatve po nizkih cenah odkupujejo kar sami. To počnejo skriti za poštnimi nabiralniki ali podjetji iz davčnih oaz.
Kaj razkrivajo dokumenti
Da naj bi notranji revizorji ugotovili, da je DUTB terjatve do podjetja MPM Engineering, lastnika bohinjskega hotela, prodala Boštjanu Čoklu, smo na Siol.net razkrili že v začetku oktobra.
Novi dokumenti, ki smo jih pridobili, razkrivajo, da je šlo za skrbno načrtovan manever, pri katerem so Čoklu pomagali tudi na DUTB.
Na DUTB si niso želeli gneče
Čoklovo podjetje MPM Engineering je bilo lastnik hotela s 102 sobama, ki leži v osrčju Triglavskega narodnega parka. Za gradnjo je leta 2007 prejelo štiri milijone evrov nepovratnih sredstev ministrstva za gospodarstvo, ki ga je takrat vodil Andrej Vizjak. Pri Novi Ljubljanski banki (NLB) in Factor banki je najelo še za dobrih 16 milijonov evrov posojil, ki jih nikoli ni vrnilo.
Terjatev je nato prešla v lasti DUTB, ta jo je začela prodajati 27. julija 2015, torej sredi poletnih počitnic. Že iz besedila razpisa za prodajo je mogoče razbrati, da si na DUTB niso želeli prevelike gneče.
V njem ni z besedo omenjeno, da gre za terjatev do lastnika hotela v Bohinju. To bi lahko privabilo kakšnega morebitnega kupca več, saj samo ime podjetja (MPM Engineering) nepoučenim vlagateljem iz tujine ne pove ničesar. Za skrbni pregled so dali kandidatom na voljo le deset dni časa. Postopek prodaje je vodil uslužbenec DUTB Gregor Marot, pod razpis pa se je podpisal glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson.
Denar iz Švice, končni lastnik pa s Cipra
Že dva tedna pozneje, 12. avgusta, je DUTB izbrala kupca terjatev, nemško skupina RIMC International. To je bilo le dva dni po izteku razpisa. Njeno podjetje Navo Hotel Immobilien je pogodbo z DUTB podpisalo sredi septembra.
Cena je znašala 6,6 milijona evrov, kar je na samem spodnjem robu vrednotenj za hotele. Kupec se je torej do terjatve dokopal s 60-odstotnim popustom.
Iz naših podatkov je razvidno, da Nemci nikoli niso bili končni kupec terjatve:
- denar za nakup je namreč DUTB nakazalo drugo podjetje - Rubbio International iz Švice. Sedež naj bi imelo v Ženevi, a v švicarskih registrih ne obstaja;
- končni lastnik terjatve je postalo tretje podjetje, Cerita, registrirano na Cipru. Njegov lastnik se skriva na Britanskih Deviških otokih. Povezano naj bi bilo s Čoklom. Čokl zatrjuje, da ni financiral odkupa terjatev in da ni v nobenem razmerju s ciprskim podjetjem.
Na DUTB kršili lastna pravila
Kaj je v ozadju takšnega veriženja podjetij, ni težko ugibati.
Naloga DUTB je, da v skladu s pravili pred prodajo terjatve preveri izvor denarja, ker ji to nalagajo predpisi o preprečevanju pranja denarja. Toda na slabi banki so preverili le uradnega kupca, torej Navo Hotel Immobilien, ne pa tudi plačnika kupnine, ki je denar nakazal iz Švice, in podjetja s Cipra, ki je kmalu zatem postalo lastnik terjatve in s tem hotela.
Gre za kršitev pravil, na katero naj bi že opozorili tudi notranji revizorji. Njihovih ugotovitev na DUTB ne komentirajo.
Finančno ministrstvo: DUTB smo prosili za pojasnila
Na dogajanje v zvezi s prodajo terjatev je postalo pozorno tudi ministrstvo za finance, ki je pristojno za nadzor nad delom DUTB.
"Ministrstvo za finance je prejelo poročilo notranje revizijske službe DUTB in se seznanilo z njenimi ugotovitvami. O tem smo opravili tudi pogovor z izvršnimi in neizvršenimi direktorji", so pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman.
"Iz pogovora izhaja, da se ugotovitve notranje revizije nanašajo na postopke prodaj iz let 2014 in 2015, torej pred sprejetjem zadnje novele zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank in novega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma," so dodali na ministrstvu in potrdili, da so DUTB zaprosili še za nekaj dodatnih pojasnil.
Nemci le krinka za Čokla?
RIMC International, ugledna turistična skupina iz Hamburga, ki se ukvarja z upravljanjem hotelov, pa je bila očitno le krinka za resničnega kupca – Čokla. Že marca, več mesecev pred objavo razpisa za prodajo terjatev, se je ta namreč večkrat srečal z Nemci. Ti so mu, razkrivajo dokumenti, poročali o "velikem potencialu" hotela.
Konec maja, torej še preden so oddali zavezujočo ponudbo za nakup, pa je Gert Prantner, prvi mož RIMC International, Čoklu poslal predlog sporazuma o dolgoročnem sodelovanju.
Ta je predvidel, da bi Nemci prevzeli upravljanje hotela. Še pomembneje, v RIMC International so izrazili pripravljenost odkupiti terjatev do DUTB. a šele po letu 2018 in to za 5,5 milijona evrov. Pri tem so Nemci postavili ključni pogoj: da hotel v vmesnem času ne gre v stečaj.
Kaj vse so vedeli na DUTB?
Dokument razkriva, da Nemci leta 2015 v resnici nikoli niso želeli kupiti terjatve do MPM Engineering. Tudi sicer bi bilo to v nasprotju z njihovo politiko, saj turističnih nepremičnin ne kupujejo, ampak jih le upravljajo.
Pod razpis se je podpisal nekdanji glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson.
Zakaj so kljub temu posodili ime za transakcijo? Ali so za dogovore med njimi že takrat vedeli na DUTB? In zakaj tam očitno nikomur ni bilo sumljivo, ko so kupnino prejeli z računa v Švici?
Delni odgovor na zgornja vprašanja bi lahko dalo dopisovanje med Gertom Prantnerjem in tedanjim glavnim izvršnim direktorjem slabe banke Torbjörnom Manssonom.
Mansson: Imamo še nekaj neprijetnosti
Petnajstega septembra 2015, na dan podpisa pogodbe med DUTB in Nemci za hotel v Bohinju, sta si Prantner in Mansson izmenjala čestitke. Prantner ga je nato spomnil, da Nemce še vedno zanima prevzem hotela Ocean v Mariboru.
Prav z bojem za ta hotel, ki ga je želela DUTB že leta 2014 prevzeti v last, je bila v začetku leta 2015 povezana odmevna kriminalistična preiskava.
DUTB je zasegla hotel Ocean le nekaj dni pred prodajo terjatev do hotela v Bohinju. Mansson je v odgovoru Prantnerju pojasnil, da "imajo še vedno nekaj neprijetnosti, povezanih z nekdanjim lastnikom (podjetjem RG Hauptman, op. a.)". Zagotovil pa mu je, da bodo v prihodnje poskrbeli za "ločitev premoženja hotela od prejšnjega lastnika".
Vse je šlo na roke Čoklu
V vsakem primeru so se Nemci takoj po nakupu terjatev do MPM Engineeringa hitro umaknili od hotela Bohinj. Tudi vsi poznejši dogodki so šli na roke Čoklu.
- Upravljanje hotela je prevzelo podjetje SHD, ki so ga Nemci prodali Anžetu Čoklu, sinu Boštjana Čokla.
- Novi lastnik terjatve, ciprsko podjetje Cerita, ni unovčil osebnega poroštva, s katerim je posojilo do MPM Engineering zavaroval Boštjan Čokl. Kdo je končni lastnik Cerite, ni mogoče ugotoviti. Uradno je v lasti podjetja Rokanimus z Britanskih Deviških otokov, od koder podatkov o lastnikih ni mogoče dobiti.
-
Boštjan Čokl, nekdanji lastnik Bohinj Eco Hotela, in Anže Čokl, ki ga danes upravlja.
Na DUTB po naših podatkih niso preverili izvora kupnine, ki je prišla iz Švice. Decembra 2015 je bil glavni izvršni direktor že Imre Balogh, ki je na položaju nasledil Manssona, eden od dveh preostalih izvršnih direktorjev pa je bil Janez Škrubej. Upravni odbor je vodil Marko Simoneti. Kupnina je na račun DUTB prišla le mesec dni pred začetkom veljavnosti sprememb zakona o ukrepih za kapitalsko stabilnost bank, ki je izrecno prepovedal prodajo terjatev v lasti DUTB dolžnikom. - V vmesnem času se je ves čas odmikal tudi stečaj MPM Engineeringa. Čeprav ga je DUTB prvič sprožila leta 2015, so ga na slabi banki pozneje umaknili. Prav dejstvo, da je MPM Engineering ostalo delujoče podjetje, je omogočilo vso transakcijo.
DUTB je hotel v Bohinju prodajala na hitro kljub temu, da se je manj kot dva meseca pred tem odločila postati največji hotelir v državi. Pod svoje okrilje je takrat želela prenesti 41 hotelov in več drugih turističnih objektov, ki so bili pred tem v lasti Save Turizma, Istrabenza Turizma, Hotelov Bernardin, NFD Holdinga, Thermane in več drugih podjetij.
Med temi je bil po prvotnih načrtih tudi MPM Engineering, a so si nato v DUTB očitno premislili in terjatve do tega podjetja na hitro prodali.
35