Petek, 11. 9. 2026, 15.19
1 mesec
DZ sprejel novelo za znižanje trošarin na gorivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,31
DZ je z 69 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o trošarinah, ki predvideva takojšnje znižanje trošarine na kurilno olje, ki se uporablja tudi kot gorivo v kmetijstvu, in vladi daje možnost znižanja za vse derivate, če bo EU dodatno znižanje odobrila.
Novela bo trajno znižala zakonsko določeno trošarino za kurilno olje, vladi bo dala dodaten instrument, da bo lahko ob dovoljenju na evropski ravni še dodatno in začasno znižala trošarine za bencin, dizel in kurilno olje ter da se bo lahko ob nenadnih spremembah na svetovnih energetskih trgih odzvala hitreje in učinkoviteje, je danes na izredni seji DZ dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež.
Z novelo se bo zakonsko določena trošarina za kurilno olje znižala s 157,50 na 42 evrov za 1000 litrov. Glede na evropsko direktivo je sicer spodnja meja 21 evrov za 1000 litrov.
Možnost nižanja trošarin pod evropsko direktivo
Novela bo poleg tega vladi omogočila, da bo lahko ob soglasju EU za začasno znižanje trošarin tako na 95-oktanski bencin kot na dizelsko gorivo in kurilno olje pod meje, ki jih določa evropska direktiva, za kar je zaprosila Slovenija, trošarine še znižala.
V primeru soglasja bo lahko trošarina na bencin znižana do 139,5 evra (trenutno znaša 417,59 evra, po direktivi je spodnja meja 359 evrov) za 1000 litrov. Trošarina na dizelsko gorivo bo lahko bila znižana do 105 evrov (trenutno znaša 330 evrov, kolikor je tudi spodnja meja po direktivi) in na kurilno olje do nič evrov (trenutno 78,75 evra) za 1000 litrov. Izpad iz naslova trošarin v primeru znižanja na te ravni za šestmesečno obdobje je ocenjen na 256,5 milijona evrov.
Levica se je vzdržala
Poslanci so poudarjali, da je ukrepanje za znižanje cen goriv nujno, da se prepreči posledice za prebivalstvo ter kmetijstvo in gospodarstvo. So pa v opoziciji opozarjali - Levica se je zaradi tega tudi vzdržala pri glasovanju - da bo treba izpad proračunskih prihodkov nadomestiti.
Tomaž Lisec
Poslanske skupine so sicer že pred glasovanjem ob poudarjanju potrebe po ukrepanju za zmanjšanje učinka dragih goriv na ljudi in gospodarstvo napovedale podporo predlogu.
"Ključne rešitve (...) so korak v pravo smer in verjetno spodnja meja tistega, kar lahko še ta vlada naredi," je ocenil Tomaž Lisec (SDS). O opozicijski opazki, da je prostor še pri znižanju marž, je dejal, da je prejšnja koalicije leta 2022 te zvišala za 65 odstotkov, takrat to pojasnjevala s potrebo po podpori trgovcev, sedaj pa populistično poziva k njihovemu znižanju. Marže niso čisti dobiček, iz njih se pokrivajo stroški poslovanja naftnih trgovcev, logistike, zaposlenih, zalog energije, okoljskih dajatev, je opozoril. "Si morda želimo zaprtih bencinskih črpalk pred zimo?" je vprašal.
Aleksander Gungl
Aleksander Gungl (NSi, SLS, Fokus) je med rešitvami v noveli izpostavil možnost znižanja trošarin pod ravni, kot jih določa evropska zakonodaja. "Takšno možnost je treba uporabiti hitro, namen znižanja trošarin mora biti jasno viden tudi na računih končnih uporabnikov, zato je pomembno, da ob znižanju trošarin ostaneta zagotovljena ustrezna regulacija cen in nadzor nad maržami," je dejal in dodal, da se znižanje javnih dajatev ne sme izgubiti v drugih sestavinah maloprodajne cene.
Elena Zavadlav Ušaj
Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati) je poudarila, da bo imel ukrep konkreten vpliv na življenje ljudi, ter glede javnofinančnih posledic dejala, da je treba pri tem tehtati tudi posledice neukrepanja. "Dražje gorivo pomeni tudi dražji transport, dražjo proizvodnjo, dražjo kmetijsko pridelavo in na koncu višje cene za potrošnike. Država v času visokih cen ne sme zgolj opazovati," je dejala.
Metka Pešl Šater
V Svobodi predlogu ne bodo nasprotovali, je napovedala Metka Pešl Šater (Svoboda). Se pa sprašujejo, zakaj je vlada za znižanje trošarin pod dovoljeno raven zaprosila šele sedaj ter zakaj se ob tem, ko se država odpoveduje delu trošarinskih prihodkov, dopušča višje marže trgovcem z naftnimi derivati, ki da bodo na račun potrošnikov še naprej kovali dobičke.
Darko Ratajc
Darko Ratajc (SD) je vlado pozval, naj trošarino na kurilno olje pod evropsko določeno zniža takoj. Napovedal je enotno podporo predlogu, pri tem pa vlado pozval, naj pri spopadanju z draginjo goriv poleg davčnih uporabi tudi druge ukrepe.
Vladimir Šega
V Levici se strinjajo s temeljnim načelom zakona, je pa vprašanje, na račun česa bodo nižali trošarine. "Na račun zdravstva, šolstva, vrtcev in drugih javnih storitev?" je vprašal Vladimir Šega (Levica). Gre tudi za vprašanje pravičnosti, je dodal, saj so nekatera podjetja vlagala v elektrifikacijo voznega parka in energetsko učinkovitost. Poudaril je tudi, da je bilo zvišanje marž leta 2022 vprašanje likvidnosti naftnih trgovcev, letošnje pa je namenjeno višanju že tako rekordnih dobičkov.
Nedeljko Todorović
Nedeljko Todorović (Resnica) je med rešitvami izpostavil znižanje trošarin na kurilno olje, ki da pomeni konkretno razbremenitev gospodinjstev in kmetijstva. Pri javnofinančnih posledicah je treba tehtati ceno neukrepanja - slabšo konkurenčnost podjetij, težji položaj prevoznikov in kmetov ter manjšo kupno moč gospodinjstev, je dejal.
OZS pozdravlja pomoč pri gorivu tudi za lažja tovorna vozila
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) pozdravlja odločitev poslancev, da bodo v ukrep pomoči cestnim prevoznikom zaradi dragega goriva vključena tudi lažja tovorna vozila, med njimi kombiji. Manjši prevozniki namreč predstavljajo pomemben del slovenskega malega gospodarstva, so sporočili iz OZS.
V zakon o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv, ki bo prinesel subvencije za gorivo za kmete in prevoznike ter slednjim tudi sofinanciranje nakupa pnevmatik, so med obravnavo v DZ vnesli določila, da bo pomoč na voljo tudi za vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase. Prvotni predlog je pomoč omejeval na težja vozila.
Kot pravi zbornica, je zato pristojni ministrstvi pozvala k razširitvi kroga upravičencev tudi na podjetja in samostojne podjetnike, ki uporabljajo kombije in druga lahka gospodarska vozila za izvajanje dejavnosti na terenu. Opozorila je, da bi izključitev teh vozil neupravičeno postavila v slabši položaj številna mala podjetja in samostojne podjetnike.
"V OZS menimo, da pomoč ne sme obiti obrtnikov in podjetnikov, ki so zaradi narave svojega dela vsak dan na terenu. Veseli nas, da so bili naši argumenti slišani in da smo v zakon poleg prvotno predvidenih vozil uspeli vključiti tudi kombije," je dejal predsednik OZS Blaž Cvar.
Visoke cene goriva se neposredno odražajo v stroških prevoznih storitev ter zmanjšujejo konkurenčnost slovenskih podjetij, pravijo v OZS in dodajajo, da je z vključitvijo kombijev pomoč pravičneje dostopna tudi manjšim prevoznikom, ki predstavljajo pomemben del slovenskega malega gospodarstva.
Članom sporočajo, da bo družba Borzen, ki je zadolžena za izvajanje ukrepov po tem zakonu, vzpostavila sistem za oddajo in obravnavo vlog, izvajala izplačila in skrbela za nadzor. "Pomoč bo praviloma vezana na dejansko in dokazano poslovno aktivnost, kadar preverjanje ne bo mogoče, pa bo vlagatelj podatke podal pod materialno in kazensko odgovornostjo," so navedli v OZS.
