Dobiček bank še naprej kopni

Dobiček pred obdavčitvijo je v prvih sedmih mesecih znašal 154 milijonov evrov, kar je tretjina dobička, ki so ga banke ustvarile v enakem obdobju lani. Ob zmanjšanju posojilne aktivnosti in velikem obsegu nizko donosnih likvidnih naložb so se do julija zmanjšali neto obrestni prihodki bank, za 3,9 odstotka glede na enako obdobje lani, je v najnovejšem poročilu o poslovanju bank zapisala Banka Slovenije.

Neto neobrestni prihodki bank so za četrtino zaostajali za tistimi v enakem obdobju lani. Skoraj vse banke so do julija izkazovale rast stroškov oslabitev in rezervacij, ki so na ravni bančnega sistema znašali 107 milijonov evrov oz. 15,6 odstotka ustvarjenega dohodka, navaja STA.

Julija se je bilančna vsota bančnega sistema povečala za 507 milijonov evrov na 43,7 milijarde evrov in je bila za 7,8 odstotka višja kot pred enim letom. Banke so povečale naložbe v vrednostne papirje in stanja na računih pri centralni banki, kreditiranje nebančnega sektorja pa se je zmanjšalo.

Zmanjševanje obsega posojil nebančnemu sektorju se je julija nadaljevalo, vendar manj intenzivno kot v predhodnih mesecih. Medletno gledano je rast posojil nebančnemu sektorju ostala pozitivna pri 1,6 odstotka, a to je bila najnižja rast po letu 2016.

Razlog za to je med drugim zmanjševanje posojil podjetjem, ki pa se je julija sicer nekoliko umirilo. Njihov obseg je bil nižji za 44 milijonov evrov oz. tretjino povprečnega znižanja v drugem četrtletju. Kljub zmanjševanju je ostal obseg posojil podjetjem z 8,9 milijarde evrov medletno višji za 0,6 odstotka, so navedli.

Posojila gospodinjstvom so se povečala

Posojila gospodinjstvom pa so se julija v mesečni primerjavi povečala za 56,5 milijona evrov, predvsem zaradi rasti stanovanjskih in ostalih posojil oz. povečanja negativnih stanj na transakcijskih računih komitentov. Medletna rast posojil gospodinjstvom se je ohranila pri 1,8 odstotka, kar je manj kot tretjina rasti ob koncu lanskega leta.

Nadpovprečni mesečni prirast je bil z 31 milijonov evrov prisoten pri stanovanjskih posojilih, s čimer je rast teh posojil ostala pri 4,3 odstotka medletno. Ponudba in povpraševanje na nepremičninskem trgu sta po preklicu epidemije ponovno aktivneje zaživela, nadaljnja rast stanovanjskih posojil pa bo odvisna od razvoja gospodarskih razmer in razmer na trgu dela.

Po pričakovanju so se še naprej zmanjševala potrošniška posojila, ki so bila julija medletno nižja za tri odstotke.

Julija se je nadaljeval trend zmanjševanja nedonosnih izpostavljenosti bank. Njihov obseg je znašal 927 milijonov evrov in je predstavljal 1,9-odstotni delež. Zniževanje je prisotno pri vseh skupinah komitentov, razen pri obrtnikih, kjer je delež po daljšem obdobju upadanja julija zrasel za 0,4 odstotne točke na 4,3 odstotka.

Obseg nedonosnih izpostavljenosti do obrtnikov je majhen, vendar predstavljajo skupino z najslabšo kakovostjo portfelja. Pri izpostavljenostih do podjetij je še vedno za 578 milijonov evrov nedonosnih, kar pomeni štiriodstotni delež izpostavljenosti do tega sektorja.

Delež nedonosnih izpostavljenosti se je pri potrošniških posojilih junija in julija stabiliziral pri 2,7 odstotka, pri stanovanjskih posojilih pa pri 1,7 odstotka.

Medletna rast vlog nebančnega sektorja je julija z devetimi odstotki močno presegla rast posojil nebančnemu sektorju. Vloge podjetij so bile julija medletno višje za 10,4 odstotka, kar je trikrat več od povprečja medletnih rasti v lanskem letu. Mesečne spremembe vlog podjetij ob tem ostajajo zelo volatilne.

Poslabšanje razmer na trgu dela ter ponovna oživitev potrošnje dobrin in storitev sta najverjetneje vplivali na umiritev rasti vlog gospodinjstev na 9,4 odstotka medletno. Prirast vlog gospodinjstev je bil julija z 38 milijonov evrov najnižji letos.

Dobičkonosnost na kapital je letos do julija znašala 5,36 odstotka in je bila za dve tretjini nižja glede na lansko v enakem obdobju, ko je ta znašala 16,50 odstotka. Količnik skupne kapitalske ustreznosti se je v prvem polletju 2020 na konsolidirani osnovi povečal na 19,5 odstotka, količnik CET1 pa je ostal skoraj nespremenjen pri 17,7 odstotka.

Izboljšanje kapitalske ustreznosti bančnega sistema je posledica povečanja regulatornega kapitala z zadržanimi dobički in izdanimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki se vključujejo v kapital Tier 2. Količnik likvidnostnega kritja je julija s 309 odstotkov ostal glede na predhodni mesec nespremenjen.