Cvikl: Finančni zlom nadškofije se še ni zgodil

Dolg se po njegovem nanaša na družbe, ki so v posredni lasti nadškofije, medtem ko njihov neposredni dolg znaša 17,4 milijone evrov. Kot je ob tem pojasnil, je cerkveni dolg nastal za zagotovitev izvajanja vzgojnih, pastoralnih in karitativnih projektov. "Vendar pa je tudi skupen znesek dolgov, ki ga navaja L'Espresso, tak po najbolj črnem scenariju," je poudaril Cvikl, ki je prepričan, da bi bil lahko veliko manjši, če bi svetovalci in banke našli skupen jezik. "Iščemo različne možnosti za rešitev" Cvikl, ki je vodenje nadškofijskega gospodarstva od Mirka Krašovca prevzel novembra lani, je tudi povedal, da članek v italijanskem časniku govori o tem, kot da se je finančni zlom že zgodil. "Kot da je že vse propadlo, da so delničarji že vse izgubili, vendar pa to ni res. Nismo še na tej točki," je zatrdil Cvikl in dejal, da že od lani iščejo različne možnosti za rešitev. Nadškofija si namreč po njegovem želi najti tako rešitev, ki bo zajela tudi male delničarje. Mednarodni svetovalci so januarja prišli do treh predlogov, zdaj pa so na točki, ko bodo skupaj z bankami izbrali enega. Po Cviklovih besedah morajo banke prepričati v "dobrost tega načrta", ob tem pa priznava, da bo vsaj na začetku vsak nekaj izgubil.

Kot je pojasnil, so Gospodarstvo Rast ustanovili zato, da bi lažje financirali vzgojno in pastoralno dejavnost, kar ni bila posebnost, posebnost pa je bila v tem, da se na tej točki niso ustavili. Ko je namreč Gospodarstvo Rast preraslo okvire majhne družbe in se je šlo investiranje v finančni holding, ki prinaša večje tveganje, se je to po njegovem izkazalo za nevarno početje.

Cvikl je delno krivdo za današnje stanje pripisal tudi zakonodaji. "Da so holdingi eden za drugim nastajali, danes pa eden za drugim propadajo, je kriva tudi zakonodaja. Ta je še vedno prehodna, očitno obstaja neka napaka v sistemu," je menil Cvikl, ki za razmere krivi tudi banke, ki so v času konjunkture ponujale te možnosti, svojo nalogo pa je slabo opravil tudi nadzorni svet holdinga.

"Nihče se ni osebno okoristil" Očitke, da gre za tajkunsko zgodbo, je Cvikl zavrnil, saj se po njegovem vedenju pri tem ni nihče osebno okoristil. Kot razloge za takšno ravnanje je navedel predvsem dobronamerno naivnost in nepremišljenost, pa tudi nemoralnost, saj iskanje dobička ni v skladu z osnovnim poslanstvom Cerkve.

Prvi ekonom mariborske nadškofije je še dodal, da se je tudi premoženje v preteklosti zastavljalo zelo enostavno, saj očitno niso razmišljali, da se lahko razmere spremenijo. Tega v prihodnosti ne nameravajo več početi, saj jim tudi Vatikan ne bi dovolil. Na vprašanje, ali bi morali krivci stopiti v ospredje in priznati svojo krivdo, pa je Cvikl odgovoril, da bi bilo to nujno, saj bi tako tudi verniki situacijo lažje razumeli.