Če bi legalizirali konopljo, bi samo v Ljubljani lahko pobrali tri milijone evrov

Podjetje Seedo objavlja letna poročila o povprečnih cenah konoplje in njenih porabljenih količinah v 120 mestih sveta. Za izračun povprečne porabe na mesto so uporabili podatke svetovnega poročila o drogah (World Drug Report 2017) oddelka Združenih narodov za droge in kriminal.

Za izračun o porabi na mesto so iz poročila uporabili podatek o deležu prebivalcev, ki so v zadnjem letu uporabljali konopljo za namene kajenja. Glede na ocenjeno porabo so izračunali, koliko bi mesto v primeru njene legalizacije prispevalo v blagajno na račun obdavčitve.

Novice Za marihuano v Ljubljani dobrih pet evrov, v Tokiu pa kar 28

Mimo proračuna tudi do tri milijone evrov

Po oceni poročila se v Ljubljani porabi 0,67 metrične tone konoplje letno. Ta ocena vsebuje samo količino, namenjeno za rekreativno kajenje konoplje. Tako je še veliko prostora za prihodke pri obdavčitvi medicinske konoplje, saj je tudi tisto treba pridelati, predelati in prodati. V primeru legalizacije bi se dejanska poraba najbrž še dodatno povečala in tako prinesla v davčno blagajno še več prihodkov.

Ocena prihodkov je narejena glede na dve različni stopnji obdavčitve. Pri povprečni stopnji obdavčitve v državah ZDA, kjer je konoplja za rekreativne namene legalna, bi Ljubljana v davčno blagajno prispevala okoli 0,7 milijona evrov na leto. Drugi izračun je narejen na podlagi predvidevanja, da bi bila konoplja obdavčena s trošarinami na ravni obdavčitve tobaka. Za višino njene obdavčitve je v tem primeru izbrana obdavčitev najbolj prodajane vrste tobaka, to je 80,4-odstotna obdavčitev. V tem primeru bi Ljubljana na račun konoplje v davčno blagajno dodatno prispevala skoraj tri milijone evrov. Poleg davčnih prihodkov vsaka industrija prinese tudi nekaj delovnih mest.

Novice V Kanadi potrdili legalizacijo konoplje za rekreativne namene

Največja poraba v New Yorku

Po oceni poročila največ konoplje, to je slabih 78 metričnih ton, v rekreativne namene porabijo v mestu New York. Tako gre mimo davčne blagajne, pri obdavčitvi na ravni tobaka, 300 milijonov evrov letno. Pri davčni stopnji na ravni povprečja v ZDA bi mesto New York v blagajno prispeval dodatnih 134 milijonov evrov letno.

331 milijonov evrov letno gre mimo davčne blagajne v Kairu. Sicer v egiptovski prestolnici v primerjavi z mestom New York porabijo pol manj konoplje, a je ta tam dražja. Višje pa so v Kairu tudi obdavčitve tobaka. Najmanj konoplje po oceni poročila pokadijo v Singapurju, in sicer okoli 0,02 metrične tone.

Konoplja postaja velik posel

Ekonomskoraziskovalno podjetje BDS Analytics pravi, da je posel s konopljo v letu 2017 zaposloval 121.000 oseb. Tržnoraziskovalno podjetje Arcview je ocenilo, da bo globalni trg konoplje v naslednjem desetletju vsako leto dosegel prihodke v višini 49 milijard evrov. Vedno poznejša legalizacija bo državam prinesla tudi vedno manjše kose te pogače.

Država Kalifornija, ki ima skoraj 40 milijonov prebivalcev, je od davkov v prvem četrtletju leta 2018 zaslužila 52 milijonov evrov. Od prodaje legalne konoplje poberejo tri vrste davkov: davke za gojenje, davke od prodaje in pristojbine. Nekaj dodatno državi prinese tudi prodaja licenc za gojenje in prodajo konoplje. Po ocenah bo v državi letos prodane za 3,2 milijarde legalne in medicinske konoplje. Leta 2019 se naj bi ta številka povečala na 4,3 milijarde evrov.

Država Kolorado je na račun obdavčitve prodaje in licenc leta 2017 zaslužila slabih 220 milijonov evrov. V državi Oregon mesečno prodajo za okoli 34 milijonov evrov konoplje, kar v blagajno prek davkov prinese dobrih šest milijonov evrov.

Novice Legalizacija konoplje bi prinesla milijone. Kaj pa zdravstvene posledice?

Država Nevada je na račun davkov na konopljo marca zaslužila 6,1 milijona evrov. 2,5 milijona evrov na račun prodaje na veliko in 3,6 milijona evrov od prodaje na drobno. Od legalizacije julija 2017 do marca 2018 je na račun davkov v blagajni prišlo dobrih 41 milijonov evrov dodatnih sredstev. Skupno je bilo v tem času prodane za 262 milijonov evrov konoplje.

Pridobljena sredstva se lahko koristno porabijo

Četrtino pobranih davkov na konopljo v državi Kolorado porabijo za financiranje šolstva. Nekaj sredstev namenijo tudi programom izobraževanja otrok o škodljivosti rabe drog in raznim storitvam, ki pomagajo pri odvisnosti od drog. Med drugim dobijo svoj delež tudi sektorji za agrikulturo, transport in socialne programe. Tako ta denar pomaga izboljšati cestno infrastrukturo, reševati kmetijske zagate in zagotavlja nekaj dodatne pomoči socialno ogroženim prebivalcem.

Podobno tudi v državi Oregon 40 odstotkov sredstev namenijo javnim šolam. 20 odstotkov je namenjenega programom odvisnosti od drog in alkohola ter storitvam za osebe s psihičnimi težavami. 15 odstotkov dobi lokalna policija.