Banka Slovenije: Pri snovanju ukrepov je treba paziti na kratkoročne učinke

Svet Banke Slovenije je obravnaval trenutna gospodarska in finančna gibanja. Banka Slovenije ugotavlja, da se je gospodarska dejavnost v Sloveniji v tretjem četrtletju dodatno skrčila, čeprav je bil upad manjši kot v drugem četrtletju. Obeti za zadnje letošnje četrtletje ostajajo negativni, zato so gibanja v skladu z jesensko napovedjo, da bo bruto domači proizvod (BDP) letos upadel za blizu dva odstotka. Natančneje Banka Slovenije govori o 1,8-odstotnem krčenju gospodarstva. Upada tudi potrošnja gospodinjstev Zniževanje gospodarske dejavnosti je po ocenah Banke Slovenije v čedalje večji meri posledica pospešenega upadanja na vseh segmentih domačega povpraševanja. Ob stopnjevanju negotovosti na trgu dela in zniževanju realnega razpoložljivega dohodka se v zadnjih dveh četrtletjih tako pospešuje tudi upadanje potrošnje gospodinjstev. Neugodna gospodarska klima, presežne zmogljivosti v podjetjih in težave s financiranjem povzročajo hitro upadanje investicij in zalog, k znižanju investicij pa vedno več prispeva upad naložb v opremo in stroje. Nadaljevanje takih gibanj bi lahko po opozorilih Banke Slovenije trajneje oslabilo gospodarski potencial Slovenije. Na pozitivni strani izvozni sektor kljub rahlemu upadanju izvoza za zdaj še kaže relativno ugodne rezultate, še posebej ob upoštevanju izrazito neugodnih razmer na ključnih izvoznih trgih, poudarjajo v Banki Slovenije. Vzpostavitev fiskalnega ravnovesja pomembna za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti Navkljub prevladujočim neugodnim makroekonomskim razmeram je nadaljnja konsolidacija javnih financ po prepričanju Banke Slovenije potrebna. Vzpostavitev fiskalnega ravnovesja v prihodnjih letih je namreč bistvena za zniževanje negotovosti v gospodarskem okolju in nemoten dostop do virov financiranja na mednarodnih finančnih trgih. "Vendar je pri zasnovi ukrepov potrebno upoštevati tudi njihove kratkoročne posledice na gospodarsko aktivnost," ob tem opozarja Banka Slovenije. Za verodostojnost konsolidacije javnih financ je po njihovih navedbah pomembna tudi zagotovitev njihove dolgoročne vzdržnosti, predvsem z uvedbo pokojninske reforme. Osnovna inflacija ostaja nizka Osnovna inflacija ostaja po oceni Banke Slovenije v razmerah krčenja domačega povpraševanja nizka in pod povprečjem evrskega območja. Tveganja pri inflaciji pa so vedno bolj vezana na nadzorovane cene in ukrepe za stabilizacijo javnih financ. V Banki Slovenije so ponovno poudarili, da zahteva pretekli model financiranja gospodarstva s pretežno tujimi dolžniškimi viri prek kreditov bank, ki je za seboj pustil številna prezadolžena podjetja, ustrezno prestrukturiranje gospodarstva in zniževanje finančnega vzvoda. Ustrezna razvojna politika in spodbudno poslovno okolje za gospodarske dejavnosti z visoko dodano vrednostjo pa je po mnenju Banke Slovenije ključna usmeritev politike za oživitev gospodarstva.